Page 139 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 139
16.9 Statistike o številu govorcev furlanščine ob koncu 20. in na začetku 21. stoletja
obdobju, torej med raziskavo iz let 1998–1999 in njegovo, tj. Melchiorje-
vo, v letu 2014, trend upadanja števila rednih aktivnih govorcev tega mrj
umiril. Podatki, ki jih je pridobil leta 2014 s strani anketirancev in ki jih
v svoji študiji imenuje campione Friuli (Melchior 2017, 14), namreč kažejo
na 47,6-odstotni delež rednih aktivnih govorcev. Slednje pomeni, da znaša
v odstotkih izražen padec števila rednih govorcev furlanščine v zadnjih 15
letih zgolj 9,6 (str. 18).
16.9.1 Generacijska pripadnost govorcev
Vrnimo se k raziskavi Linde Picco. Če njene ugotovitve kažejo dokaj ugo-
dno sliko, kar se tiče odstotnega deleža rednih aktivnih govorcev furlan-
ščine med prebivalstvom Furlanije - Julijske krajine, so bolj zaskrbljujoči
raziskovalkini podatki v zvezi z generacijsko pripadnostjo rednih furlan-
skih govorcev. Povprečen govorec naj bi bil namreč star 40 let ali več, zanj
najbibila značilna tekočarabapogovornega jezika,hkratipapomanjklji-
vo obvladovanje pisane besede (Agjenzie Regjonâl pe Lenghe Furlane b.l.,
3).¹⁹ Njeno opažanje glede medgeneracijskega komuniciranja v furlanščini
je, da prevladujejo pogovori starih staršev z vnuki, čeprav se v zadnjih letih
rahlo krepi tudi uporaba jezika v interakciji med starši in otroki (Agjenzie
Regjonâl pe Lenghe Furlane b.l., 3).
Velika vrzel je v podatkih o govorcih furlanščine med pripadniki mlajših
generacij. Po ugotovitvah cirf-ove raziskave iz leta 2003 61,3 od 388 an-
ketirancev starostne skupine med 15. in 18. letom furlanščino uporablja re-
dno oz. občasno; pri 94,6 istih mladostnikov se je izkazalo, da so njihove
kompetence v marilenghe pasivne. Veliko večino intervjuvancev so predsta-
vljali šolarji,lešestizmedvseh jebilozaposlenih ali vfazi iskanjazaposlitve
(Picco 2006, 143–189).
Zelo podobno sliko prikazujejo rezultati raziskave, objavljeni leta 2012,
izvedene v Čedadu med 1.893 učenci in dijaki starosti 11–19 let, ki so bili
pridobljeni s pomočjo vprašalnikov glede njihovih jezikovnih navad. 21,8
sodelujočih namreč trdi, da redno govorijo furlansko, 33,6 pa, da obča-
sno (Cisilino 2019, 4, po De Agostini 2012). To torej potrjuje, da sicer dobra
polovica vprašanih jezik govori, ne glede na to, v kolikšni meri. 86,9 is-
te populacije pa v nadaljevanju priznava svoje pasivno znanje furlanskega
jezika.
¹⁹ Na podlagi svojih neuradnih pogovorov s furlanofoni avtor postavlja hipotezo, da mnogi iz-
med njih ne vedo ničesar o obstoju furlanske pisane besede, kaj šele književnosti ali uradnih
aktov v tem jeziku.
137

