Page 138 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

16.9 Statistike o številu govorcev furlanščine ob koncu
20. in na začetku 21. stoletja
Po zelo površnih in posplošenih ocenah se dandanašnje skupno število fur-
lanofonov v matični domovini in diaspori suče okoli milijona. Po poročilu
agencije arlef o »sociolingvistični realnosti« v Furlaniji (Agjenzie Regjo-
nâl pe Lenghe Furlane b.l.) podatki dosedanje predzadnje natančne razi-
skave Medoddelčnega centra za raziskave na področju furlanskega jezika in
kulture, it. Centro interdipartimentale di ricerca sulla cultura e la lingua del
Friuli (cirf) znotraj videmske univerze, izvedene izključno znotraj fjkv
letih 1998–1999, kažejo na nekoliko manjše število furlanskih govorcev. Po-
datki so povzeti v delu sociolingvistke Linde Picco, naslovljenem Ricercje su
la condizion sociolenghistiche dal furlan/Ricerca sulla condizione sociolinguisti-
ca del friulano, nastalem ob prelomu tisočletja in objavljenem leta 2001. Po
jezikoslovkinih navedbah furlansko aktivno in redno govori 430.000 prebi-
valcev furlanskega govornega območja v deželi Furlaniji - Julijski krajini,
kar predstavlja 57,2 celotne populacije furlanske jezikovne aree znotraj
fjk(Agjenzie Regjonâl pe Lenghe Furlane b.l., 1). 20 prebivalstva te-
ga območja, kar pomeni 140.000 prebivalcev, pa po rezultatih njene razi-
skave furlanski jezik uporablja občasno. Linda Picco po svoji oceni število
govorcev zaokroži na približno 600.000 (str. 1). Navedeni podatki se to-
rej nanašajo zgolj na ozemlje fjk; le sistematična raziskava za področje
vzhodnega Veneta, ostalih delov severne Italije in diaspore bi lahko poka-
zala natančnejše stanje. Omenjena avtoričina raziskava s konca 90. let 20.
stoletja se naslanja na predhodno raziskavo, ki jo je v letih 1977–1978 iz-
peljal Istituto di Sociologia Internazionale di Gorizia (Melchior 2017, 16).
V svojem naslednjem delu, Lingua friulana e società: studi sociolinguistici sul
Friuli di oggi, izdanem leta2013, Piccova uporabljaizsledkeisteraziskave,
tj. iz let 1998–1999, in dodatnih, kasnejših, manjših in specifičnejših raz-
iskav, usmerjenih v posamezna področja življenja, ter poglobljeno razčle-
njuje vse dotlej zbrano relevantno gradivo. Leta 2014 sociolingvist Claudio
Melchior izvede novo raziskavo, katere rezultate, ki potemtakem predsta-
vljajo doslej najnovejše podatke s tega področja, objavi v obširni študiji La
lingua friulana oggi: diffusione, opinioni e atteggiamenti sociali leta 2017 Mel-
chiorjevo delo je torej fotografski posnetek kompleksnega sociolingvistič-
nega stanja v deželi leta 2014. Avtor z optimizmom ugotavlja, da se je v
primerjavi z 20-odstotnim upadom števila rednih aktivnih govorcev mari-
lenghe v 20-letnem časovnem intervalu med raziskavama, tj. tisto ob kon-
cu sedemdesetih in tisto ob koncu devetdesetih let, v zadnjem 15-letnem

136