Page 136 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

morajo biti stranki na njeno željo izdane vse listine v tem jeziku (Cisilino
2001, 117).
Zelo pomemben je tudi za uvajanje furlanščine v vzgojno-izobraževalni
sistem; na prvi ravni obravnava možnost uporabe furlanščine kot učnega
jezika v vrtcih, v osnovnih in nižjih srednjih šolah, na drugi pa uvajanje
furlanščine kot izbirnega predmeta. Posamezne šole ob tem pooblašča za
njegovo izvedbo v okviru njihove avtonomije, pri čemer naj upoštevajo tudi
predložene prošnje staršev v trenutku predvpisa (Cisilino 2001, 126–127).
V zakonu pa ni niti omenjeno uvajanje manjšinskih jezikov v višje sre-
dnje šole. Dotakne se univerzitetnih ustanov, podpira njihove pobude za
ustanavljanje jezikovnih in kulturnih tečajev v mj ter znanstveno razi-
skovanje v tej smeri, vendar »v okviru rednih proračunskih naložb samih
vseučilišč« (Cisilino 2001, 128).
11. člen zakona predpisuje »pravico do ponovne vrnitve imen in priimkov
v izvirno obliko, če so bili spremenjeni pred začetkom veljavnosti zakona
oz. je bilo v preteklosti prepovedano dati rojstno ime v jeziku manjšine«
(Cisilino 2001, 136). 12. člen zakona pa omogoči prisotnost furlanščine, kot
tudi drugih mj v Italiji, v javnih radiotelevizijskih sredstvih (str. 136).

16.8.6 Trnova pot do pravnomočnosti deželnega zakona št. 29/2007
Deželni zakon št. 29/2007¹⁴ o pravnem varstvu jezikovnih in narodnih
manjšin ter promociji furlanskega jezika usklajuje deželne normative z dr-
žavnimi, hkrati pa poglobi usmeritve k ustvarjanju kvalitetnejše deželne
jezikovne politike. S tem zakonom dežela pravzaprav pridobi nalogo kroji-
tve jezikovne politike na svojem ozemlju. Največje inovacije prinaša na po-
dročjih javne rabe furlanščine in javnega izobraževanja. Rabo marilenghe
namreč podpira tako v javni upravi kot v sredstvih javnega obveščanja. Po-
leg tega opredeljuje osnovne naloge Deželne agencije za furlanski jezik, frl.
Agjenzie Regjonâl pe Lenghe Furlane, it. Agenzia Regionale per la Lingua
Friulana. Slednja deluje v Vidmu od leta 2005 kot ustanova za koordini-
ranje dejavnosti, povezanih z zagotavljanjem zaščite furlanskega jezika v
realnem življenju, torej na terenu, in njegove promocije. V resnici ta za-
kon pripomore k začetnemu razcvetu, pravzaprav renesansi marilenghe v
21. stoletju, saj temu idiomu pomaga vstopiti na vse ravni življenja (Vicario
2011, 148–149).
Žal je bil zaradi zadržkov državne vlade, ki je presodila, da bi z njegovim

¹⁴ https://lexview-int.regione.fvg.it/fontinormative/xml/xmlLex.aspx?anno=2007&legge
=29.

134