Page 137 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.8 Kratek pregled zakonodaje, vezane na usodo furlanščine

sprejemom deželna uprava pridobila previsoke pristojnosti, zakon zadr-
žan, tako da je pristal na ustavnem sodišču, ki je resda razrešilo nekaj pred-
pisov v prid furlanski manjšini, toda posledica odloga je bil začetek uresni-
čevanja zakona s precejšnjim zamikom. Trn v peti je rimski vladi povzročil
predlagani člen, ki je predvideval možnost komunikacije med uslužbenci
pisarn deželne uprave in javnostjo tudi v furlanščini, kakor tudi izdajanje
v furlanščini napisanih aktov in publikacij javnih služb. Nič manj proble-
matična se Rimu ni zdela niti zahteva po možnosti uporabe marilenghe v
komuniciranju javnih služb v okviru deželne uprave, ki se nahajajo izven
furlansko govorečega območja. Prav tako so nasprotovali členu, na osnovi
katerega bi bilo toponime na obcestnih tablah mogoče zapisovati zgolj v
furlanskem jeziku. Vlada je zavrnila tudi predlog o dodelitvi pravice deže-
li, da bi podpirala poučevanje furlanskega jezika v šolah izven furlanske-
ga govornega območja. Vsa ta nasprotovanja ter njihova politična ozadja,
povezana z osebnimi interesi posameznih politikov, natančno razčlenjuje
novinar in pisatelj Renzo Balzan (2008, 128–129), bolje poznan pod psevdo-
nimom Edelweiß, v prispevku »Vergogne! Rome nus à taiade la lenghe!«¹⁵
Leta 2009 je bil razveljavljen deželni predpis o t.i. tihi privolitvi¹⁶ glede
učenja furlanščine, ki je predvideval s strani staršev izjavo o nekoriščenju¹⁷
ponudbe za učenje jezika njihovih otrok namesto izjave o njenem korišče-
nju. Dopustilo pa je predlagani deželni predpis, ki je starše pozival k izroči-
tvi te izjave le na začetku vsakega šolskega obdobja, ne pa ob vsakoletnem
vpisu v posamezni razred, kar bi utegnilo zelo otežkočiti načrtovanje in iz-
vedbo jezikovnega pouka. Ustavno sodišče je tudi eksplicitno določilo, da
morajo smernice pri promociji furlanščine in njenemu razvoju v šoli slediti
novemu statutu dežele fjkiz leta 2005¹⁸ (Vicario 2011, 149).
Prof. Federico Vicario (2011, 150) v svojem komentarju pravi, da so, žal,
te smernice v primerjavi s smernicami nekaterih drugih avtonomnih dežel
šibkejše. V nadaljevanju pa poudarja, da se je dežela Furlanija - Julijska kra-
jina zelo izkazala prav na področju izobraževanja. Uveljavitev tega zakona
ji je namreč omogočila izdajo množice odlokov in predpisov glede usposa-
bljanja učiteljskega kadra, priprave ustreznih učnih pripomočkov, sestave
registra za poučevanje v furlanščini kompetentnih učiteljev, izplačil finanč-
ne podpore šolam, kar je na terenu tudi zaživelo (str. 150).

¹⁵ Sln. »Sramota! Rim nam je odrezal jezik!«
¹⁶ It. »Silenzio-assenso per l’insegnamento della lingua friulana« (Vicario 2011, 149).
¹⁷ It. »[...] una dichiarazione di volontà di “non avvalersi” dell’insegnamento del friulano, pi-
uttosto che di quella di “avvalersi”« (Vicario 2011, 149).
¹⁸ https://www.normattiva.it/uri-res/N2Ls?urn:nir:stato:decreto.legislativo:2005;126.

135