Page 135 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.8 Kratek pregled zakonodaje, vezane na usodo furlanščine

slovnica Gramatiche pratiche de lenghe furlane (2000), katere avtor je Fau-
sto Zof. V nasprotju z Zofom sta se pisca slovničnega učbenika Scrivere in
friulano (2003) AnnaMadriz inPaolo Roseanoodločilaza italijanščino kot
glavni jezik, vendar jima je treba priznati izredno sistematičnost in odličen
izbor primerov. Pisava Furlanskega filološkega združenja je bila predvsem
v dobi fašizma izrazito italianizirana, zlasti po zaslugi Uga Pellisa, v pri-
merjavi s pisavo, v kateri je pol stoletja pred tem, leta 1871, pod peresom
opata Jacopa Pirone nastal Vocabolario friulano, pionirsko delo za področje
furlanistike (Vicario 2011, 108). V Pironovem slovarju se tako za nezveneči
palatalni zlitnik uporablja grafem ç, v nasprotju z italijanščino in po zgle-
du furlanskih arhaičnih dokumentov, katerih avtorji so morda sledili grafiji
provansalske lirike.
Z odlokom deželnega zbora leta 1998 (Cisilino 2001, 115) je, po zadnjih
popravkih, vprašanje furlanske grafije dokončno rešeno. Uzakonjena je
abeceda s 27 črkami. Nova grafija nadomesti slovanske znake z digrami cj,
gj in gh ter grafemom ç. Furlanska krajevna imena in prometne oznake na
dvojezičnih tablah oz. panojih morajo biti odtlej napisani z uradno pisavo
po predhodni odobritvi s strani olf-ja.

16.8.4 Odobritev uporabe furlanščine v javni upravi
11. člen statuta o avtonomiji iz leta 1998¹³ daje zeleno luč za »pisno in ustno
uporabo furlanščine na sejah občinskih svetov ter v odnosih uprav z obča-
ni« (Cisilino 2001, 117).

16.8.5 Zagotavljanje pravice do uporabe marilenghe v sodstvu
in šolstvu
Državni zakon št. 482/1999 o zaščiti zgodovinskih jezikovnih manjšin v
prvi vrsti poseže na področje sodstva. Furlanskemu rojenemu govorcu, ka-
kor tudi rojenim govorcem drugih manjšinskih jezikov v Italiji, zagotavlja
pravico do uporabe maternega jezika med sodnim postopkom, na njego-
vo zahtevo morajo biti vsi zapisniki postopka zapisani dvojezično, torej v
italijanščini in furlanščini oz. drugem manjšinskem jeziku (Cisilino 2001,
117).
Poleg tega zakon dovoljuje ustno in pisno uporabo furlanščine, kakor tu-
di mj drugod po Italiji, v vseh krajevnih in deželnih uradih, izvzeti sta po-
licija in vojska. S tem v zvezi predpisuje, da morajo javne uprave zagotoviti
osebje, ki je sposobno odgovarjati na vprašanja javnosti v furlanščini, in da

¹³ https://www.normattiva.it/uri-res/N2Ls?urn:nir:regione.:legge:1998;31.

133