Page 134 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

neskladij in vzpostavitev normirane pisave. Med različnimi pisavami, ki
so se uveljavile v različnih obdobjih furlanske zgodovine, je izbrala pisa-
vo Furlanskega filološkega združenja ter jo preoblikovala z nekaj popravki.
To je bila tudi sicer najlogičnejša rešitev, čeprav je požela precej nasprotij,
zlasti s strani privržencev in voditeljev Glesie Furlane, sln. Furlanske cer-
kve, in Scuele Libare Furlane (Vicario 2011, 109), institucije, ustanovljene
leta 1952, ki je delovala 20 let z namenom poučevanja furlanščine in šir-
jenja znanja o lokalnem jeziku ter kulturi med mladino. Njen ustanovitelj
je bil kandidat za Nobelovo nagrado, romanopisec in avtor velikih pesni-
ških stvaritev v furlanščini, oče furlanske epike, duhovnik Meni/Domenico
Zannier. Obe omenjeni instituciji sta namreč po zgledu slovanskih jezikov
uvedli grafeme s strešicami za izgovor mehkih in trdih šumnikov oz. meh-
konebnih zapornikov, kar pa je furlansko pisavo povsem distanciralo od
grafij v ostalih romanskih jezikih. Večina furlanskih govorcev je pač upora-
bo slovanskih strešic v pisavi svojega idioma razumela kot tujek. Pristaša
uporabe grafemov č, čh,ğ,ğh, celo š sta samouk Zuan/Gianni Nazzi, izje-
mno ploden slovaropisec, ki je s svojim bogatim leksikografskim prispev-
kom k prepoznavnosti furlanščine ne zgolj na domači zemlji, temveč tudi
izven meja širše domovine Italije vtisnil neizbrisen pečat, in znanstveni
jezikoslovec, profesor Giorgio Faggin. Iz Nazzijevega opusa na tem mestu
omenimo prvo furlansko slovnico v furlanskem jeziku Dopre la tô lenghe!
Gramatiche furlane (1975), v kateri se je podpisal kot Žuan Nazzi Matalon.
Faggin je poleg obsežnega izbora prevodov odlomkov iz svetovne književ-
nosti izdal nad 1.600 strani dolg Vocabolario della lingua friulana (1985) ter
v italijanščini napisano slovnico Grammatica friulana (1997). Pod okriljem
založbe Clape culturâl Acuilee, katere idejni vodja je Nazzi, oba prevajata
med mnogimi drugimi tudi krajša slovenska literarna dela v furlanščino.
Po dolgoletnem sodelovanju z njima se je leta 2005 v Novi Gorici izpod pe-
resa Marijana Breclja, dolgoletnega direktorja Goriške knjižnice Franceta
Bevka, rodil Furlansko-slovenskislovar s 30.000 gesli, v katerem se avtor pod
vplivom Nazzija in Faggina kljub tedaj že uzakonjeni novi grafiji poslužuje
furlanske abecede s strešicami, kar ga je, žal, ob izdaji tega dragocenega de-
la tudi v rodni domovini Sloveniji stalo nemalo očitkov. Kvaliteten učbenik
Il biel furlan: 30 lezions curtis e fazzilis, leturis, osservazions, esercizis, vocabo-
lariùt (1988) je ustvaril tudi furlanski poet in pisatelj Lelo Cjanton/Aurelio
Cantoni. Njegovo delo je povzetek furlanske slovnice v konkretnih besedi-
lih, z razlagami v furlanščini, obogaten z vajami, v obliki lekcij, vsaki lekciji
je dodan še furlansko-italijanski glosarček. Sicer pa je ob prelomu tisočle-
tja nastala še ena v celoti furlansko pisana in izrazito praktično usmerjena

132