Page 297 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 297
Multisenzorni učni pripomoček za urjenje grafomotoričnih spretnosti v inkluzivnem razredu
Glede vztrajnosti so se rezultati nekoliko razlikovali od prejšnjih, saj je eden
od učencev vaje opravil samo enkrat, nadaljevati ni želel, slepa učenka je hi-
tro prenehala z dejavnostjo, vendar bi verjetno ob spodbudi nadaljevala. Ver-
jamemo, da ji je pripomoček predstavljal težavo zaradi močno okrnjene gi-
balne spretnosti, zato tudi ni želela nadaljevati z delom z njim. Pri drugem
učencu nismo zasledili nikakršnih posebnih okoliščin, ki bi mu to prepreče-
vale. Domnevamo, da vaj ni želel več opravljati. Vsi ostali učenci so vaje z ve-
seljem opravljali, nekateri tudi niso želeli zaključiti z delom.
Omenjeni rezultati potrjujejo, da je didaktična miza za urjenje grafomoto-
ričnih spretnosti zelo dobro zasnovana, saj je izpolnila bistveno nalogo, da
otroci čim večkrat opravijo dejavnost ter da jim to predstavlja ne samo dol-
gočasno šolsko delo, temveč tudi igro in zabavo.
Pomembna ugotovitev je bila, da so se pri dejavnostih otroci počutili zelo
dobro, nekateri celo odlično. Rezultat, da so bila izražena čustva veselje, nav-
dušenje, presenečenje in pričakovanje, nas je navdušil, saj so čustva zelo po-
memben pokazatelj tega, da je pripomoček ustrezno zasnovan in prilagojen
željam ter potrebam učencev.
Da so bile skoraj vsem otrokom najbolj všeč lučke, smo pričakovali. Tudi
zvok in vdolbene linije so vplivali na večjo priljubljenost med otroci. Vsi trije
omenjeni segmenti nakazujejo, da je multisenzornost pri učnem procesu
zelo pomembna, saj otroci radi slišijo, vidijo, se dotikajo, vonjajo in okušajo
predmete okrog sebe. S tem se lažje, hitreje in učinkoviteje učijo ter pridobi-
vajo nove informacije iz okolja.
Dejstvo, da nihče od otrok ni navedel ničesar, kar mu ne bi bilo všeč, nas je
presenetilo, hkrati pa tudi razveselilo, saj smo menili, da bodo otroci najkri-
tičnejši opazovalci in preizkuševalci ter da bodo zagotovo našli tudi pomanj-
kljivosti pripomočka. Odsotnost negativne kritike otrok pripisujemo dejstvu,
da smo se trudili pripomoček zasnovati tako, da bi bil otrokom zelo všeč, in
pazili, da ne bi v mizo vključili podrobnosti, ki bi otroke odvračale od dela.
Le dva otroka sta glede na lastne interese predlagala spremembo pripo-
močka, ostali niso želeli spremeniti ničesar. Očitno so jim vaje na pripomočku
zadostovale za zadovoljitev njihovih potreb, zato pri njem tudi niso ničesar
pogrešali. Slepa učenka je predlagala spremembo piska v melodijo, ker je to
skoraj edini čut (poleg tipa), s katerim je pripomoček zaznavala. Učenec, ki
je predlagal gol na koncu vdolbene linije, ima zelo rad nogomet in bi ga to
seveda dodatno spodbujalo k vztrajnosti.
V pogovoru s strokovnimi delavci, ki so spremljali dejavnosti otrok, smo
ugotovili, da se najpogosteje poslužujejo vaj na listu ter na različnih podla-
gah z dodatnimi materiali, skoraj nikoli pa ne uporabljajo za to namenjenih
297
Glede vztrajnosti so se rezultati nekoliko razlikovali od prejšnjih, saj je eden
od učencev vaje opravil samo enkrat, nadaljevati ni želel, slepa učenka je hi-
tro prenehala z dejavnostjo, vendar bi verjetno ob spodbudi nadaljevala. Ver-
jamemo, da ji je pripomoček predstavljal težavo zaradi močno okrnjene gi-
balne spretnosti, zato tudi ni želela nadaljevati z delom z njim. Pri drugem
učencu nismo zasledili nikakršnih posebnih okoliščin, ki bi mu to prepreče-
vale. Domnevamo, da vaj ni želel več opravljati. Vsi ostali učenci so vaje z ve-
seljem opravljali, nekateri tudi niso želeli zaključiti z delom.
Omenjeni rezultati potrjujejo, da je didaktična miza za urjenje grafomoto-
ričnih spretnosti zelo dobro zasnovana, saj je izpolnila bistveno nalogo, da
otroci čim večkrat opravijo dejavnost ter da jim to predstavlja ne samo dol-
gočasno šolsko delo, temveč tudi igro in zabavo.
Pomembna ugotovitev je bila, da so se pri dejavnostih otroci počutili zelo
dobro, nekateri celo odlično. Rezultat, da so bila izražena čustva veselje, nav-
dušenje, presenečenje in pričakovanje, nas je navdušil, saj so čustva zelo po-
memben pokazatelj tega, da je pripomoček ustrezno zasnovan in prilagojen
željam ter potrebam učencev.
Da so bile skoraj vsem otrokom najbolj všeč lučke, smo pričakovali. Tudi
zvok in vdolbene linije so vplivali na večjo priljubljenost med otroci. Vsi trije
omenjeni segmenti nakazujejo, da je multisenzornost pri učnem procesu
zelo pomembna, saj otroci radi slišijo, vidijo, se dotikajo, vonjajo in okušajo
predmete okrog sebe. S tem se lažje, hitreje in učinkoviteje učijo ter pridobi-
vajo nove informacije iz okolja.
Dejstvo, da nihče od otrok ni navedel ničesar, kar mu ne bi bilo všeč, nas je
presenetilo, hkrati pa tudi razveselilo, saj smo menili, da bodo otroci najkri-
tičnejši opazovalci in preizkuševalci ter da bodo zagotovo našli tudi pomanj-
kljivosti pripomočka. Odsotnost negativne kritike otrok pripisujemo dejstvu,
da smo se trudili pripomoček zasnovati tako, da bi bil otrokom zelo všeč, in
pazili, da ne bi v mizo vključili podrobnosti, ki bi otroke odvračale od dela.
Le dva otroka sta glede na lastne interese predlagala spremembo pripo-
močka, ostali niso želeli spremeniti ničesar. Očitno so jim vaje na pripomočku
zadostovale za zadovoljitev njihovih potreb, zato pri njem tudi niso ničesar
pogrešali. Slepa učenka je predlagala spremembo piska v melodijo, ker je to
skoraj edini čut (poleg tipa), s katerim je pripomoček zaznavala. Učenec, ki
je predlagal gol na koncu vdolbene linije, ima zelo rad nogomet in bi ga to
seveda dodatno spodbujalo k vztrajnosti.
V pogovoru s strokovnimi delavci, ki so spremljali dejavnosti otrok, smo
ugotovili, da se najpogosteje poslužujejo vaj na listu ter na različnih podla-
gah z dodatnimi materiali, skoraj nikoli pa ne uporabljajo za to namenjenih
297
