Page 292 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 292
ra Tavčar Kristan in Vanja Riccarda Kiswarday
Nekaj vprašanj za refleksijo in evalvacijo smo pripravili tudi za učitelje, ki
so spremljali učence, saj smo tako lahko še z njihovega vidika ugotavljali
ustreznost, uporabnost in motivacijsko vrednost pripomočka. Vprašali smo
jih, kako pri učencih najpogosteje razvijajo grafomotoriko, ali bi pri razvija-
nju grafomotorike potrebovali didaktični učni pripomoček, ali bi pri svojem
delu uporabljali konkretno ta pripomoček, ali je pripomoček zadostil potre-
bam »njihovega« učenca, katere prednosti in pomanjkljivosti pripomočka bi
lahko izpostavili in kako bi pripomoček izboljšali.
Pridobljene podatke smo analizirali po kvalitativni metodi, in sicer tako, da
smo vsebino opažanj ob pomoči opazovalnih listov in komentarjev matičnih
učiteljev otrok sistematično preučili, poiskali morebitne podobnosti in razlike
v odgovorih ter skušali ugotovitve razumeti in razložiti. Na tej osnovi smo pri-
šli do ugotovitev o uporabnosti pripomočka za otroke z različnimi potrebami
in navedli predloge glede izboljšanja.
Rezultati z interpretacijo
V nadaljevanju predstavljamo rezultate preizkušanja »multisenzorne grafo-
motorične mize« z učenci, ki smo jih vključili v raziskavo, in sicer po takšnem
vrstnem redu, kot so navedeni v ZUOPP (2011).
Učenec z Downovim sindromom
Učenec ni želel sodelovati v začetnem pozdravnem pogovoru. Zato sem mizo
sestavila in jo namestila na pregledno mesto v učilnici. Uporabila sem tablo
za urjenje grafomotoričnih spretnosti pred začetkom opismenjevanja tiska-
nih črk. Takoj, ko jo je zagledal, je pristopil in jo začel raziskovati. Najprej si
jo je ogledal z vseh strani. Nekajkrat je s prstom sledil vdolbeni liniji, vendar
z dejavnostjo ni želel nadaljevati. Odšel je k svojemu komunikatorju ter se z
njim predstavil. Nato sem tablo vključila. Učiteljica je sledila liniji, tako da je
na koncu zasvetila lučka ter se je zaslišal zvok. Ko je deček to opazil, se je ta-
bli ponovno približal. Lučke in zvok so ga pritegnili, zato je pričel ponovno
izvajati vaje na tabli. Pri mizi je stal, saj mu je najbrž tako še najbolj ustrezalo.
Linijam je nato večkrat sledil s prstom in se razveselil vsakič, ko je zasvetila
lučka oz. je zaslišal zvok. Dodatno sem ga motivirala s piškotkom, ki ga je
moral z iztegnjenim kazalcem voditi na drugo stran table, nato še s kroglico,
ki jo je vodil po izbrani liniji, čopičem in figurico, ki jo je na svinčniku prenesel
na drugo stran.
Učenka z izgubo vida
Slepo dekle na invalidskem vozičku je tiflopedagoginja, ki dekletu nudi DSP,
pripeljala v učilnico, kjer sem imela pripravljeno mizo. Pozdravila sem jo in se
292
Nekaj vprašanj za refleksijo in evalvacijo smo pripravili tudi za učitelje, ki
so spremljali učence, saj smo tako lahko še z njihovega vidika ugotavljali
ustreznost, uporabnost in motivacijsko vrednost pripomočka. Vprašali smo
jih, kako pri učencih najpogosteje razvijajo grafomotoriko, ali bi pri razvija-
nju grafomotorike potrebovali didaktični učni pripomoček, ali bi pri svojem
delu uporabljali konkretno ta pripomoček, ali je pripomoček zadostil potre-
bam »njihovega« učenca, katere prednosti in pomanjkljivosti pripomočka bi
lahko izpostavili in kako bi pripomoček izboljšali.
Pridobljene podatke smo analizirali po kvalitativni metodi, in sicer tako, da
smo vsebino opažanj ob pomoči opazovalnih listov in komentarjev matičnih
učiteljev otrok sistematično preučili, poiskali morebitne podobnosti in razlike
v odgovorih ter skušali ugotovitve razumeti in razložiti. Na tej osnovi smo pri-
šli do ugotovitev o uporabnosti pripomočka za otroke z različnimi potrebami
in navedli predloge glede izboljšanja.
Rezultati z interpretacijo
V nadaljevanju predstavljamo rezultate preizkušanja »multisenzorne grafo-
motorične mize« z učenci, ki smo jih vključili v raziskavo, in sicer po takšnem
vrstnem redu, kot so navedeni v ZUOPP (2011).
Učenec z Downovim sindromom
Učenec ni želel sodelovati v začetnem pozdravnem pogovoru. Zato sem mizo
sestavila in jo namestila na pregledno mesto v učilnici. Uporabila sem tablo
za urjenje grafomotoričnih spretnosti pred začetkom opismenjevanja tiska-
nih črk. Takoj, ko jo je zagledal, je pristopil in jo začel raziskovati. Najprej si
jo je ogledal z vseh strani. Nekajkrat je s prstom sledil vdolbeni liniji, vendar
z dejavnostjo ni želel nadaljevati. Odšel je k svojemu komunikatorju ter se z
njim predstavil. Nato sem tablo vključila. Učiteljica je sledila liniji, tako da je
na koncu zasvetila lučka ter se je zaslišal zvok. Ko je deček to opazil, se je ta-
bli ponovno približal. Lučke in zvok so ga pritegnili, zato je pričel ponovno
izvajati vaje na tabli. Pri mizi je stal, saj mu je najbrž tako še najbolj ustrezalo.
Linijam je nato večkrat sledil s prstom in se razveselil vsakič, ko je zasvetila
lučka oz. je zaslišal zvok. Dodatno sem ga motivirala s piškotkom, ki ga je
moral z iztegnjenim kazalcem voditi na drugo stran table, nato še s kroglico,
ki jo je vodil po izbrani liniji, čopičem in figurico, ki jo je na svinčniku prenesel
na drugo stran.
Učenka z izgubo vida
Slepo dekle na invalidskem vozičku je tiflopedagoginja, ki dekletu nudi DSP,
pripeljala v učilnico, kjer sem imela pripravljeno mizo. Pozdravila sem jo in se
292
