Page 293 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 293
Multisenzorni učni pripomoček za urjenje grafomotoričnih spretnosti v inkluzivnem razredu
predstavila. Ker ima dekle močno okrnjene gibalne sposobnosti, sem ji tablo
primaknila blizu telesa in jo postavila na prozorno podlago (mizo), ki je na
voziček že pritrjena. Nekaj časa sem ji pustila, da jo je tipala. Vprašala sem jo,
iz kakšnega materiala je tabla. Hitro mi je odvrnila, da je iz lesa. Celotne table
s prsti oz. rokami ni mogla zajeti zaradi pridružene gibalne oviranosti, zato
sem ji tablo premikala od leve proti desni, od zgoraj navzdol in obratno, da
je lahko otipala celotno delovno polje.
Tiflopedagoginja mi je nato pomagala pridržati tablo, sama pa sem ji po
metodi »dlan na dlan« pomagala, da je s prsti lahko sledila vdolbenim lini-
jam. Spodbujala sem jo z vprašanji, in sicer: kakšna je ploskev, kakšne so črte,
kakšna je podlaga, ki jo tipa. Preizkusila je obe tabli. Na vprašanja je odgovo-
rila, vendar je za odgovor potrebovala več časa, poleg tega so bili odgovori
skromni in zame, ker nisem z njo v vsakodnevnem stiku, slabše razumljivi.
Dekle ima zaradi cerebralne paralize težave z govorno komunikacijo. Pri ra-
zumevanju mi je pomagala strokovna delavka. Ko se je seznanila s tablo, sem
jo vključila in ji s prstom pomagala, da je prišla od sredine do konca linije, kjer
je zaslišala zvok. Nekajkrat sva skupaj s prsti šli po linijah, da je zvok večkrat
slišala. Ostalih dodatkov ji nisem dajala, saj je bilo že sledenje s prsti z vdol-
benimi linijami zanjo zelo težko.
Učenka z delnim preostankom sluha
Deklici je bila miza že na prvi pogled všeč. Odločila se je, da bo ob njej stala. S
prsti je začela takoj slediti linijam, ob tem sem jo dodatno motivirala z zgod-
bicami in dodatki. Linijam je sledila s prsti, nato s svinčnikom, s čopičem, z
vatirano palčko ter z jedilno kroglico. Uporabila sem tudi nalepke, ki so na-
kazovale začetek dejavnosti (od leve proti desni). Ko sem mizo vključila ter
sta se pojavila še zvok in lučka, je bila motivacija še bolj ojačana. Lučko je ta-
koj zaznala ter se je razveselila. Tudi zvok je slišala, predvidevam, da mnogo
tišjega, kot je bil v resnici, vendar je učinkoval stimulativno. Pri delu so naju
opazovali njeni sošolci in učiteljica. Nato so še ostali želeli poizkusiti pripo-
moček.
Učenka z govorno-jezikovno motnjo
Deklica je ob mizi sedela in z veliko zavzetostjo opravljala vaje na tabli. Okrog
nje so bili sošolci, ki so z zanimanjem opazovali vsako njeno kretnjo. Sprva je
s prsti sledila vsem začrtanim linijam, nato je figurico nataknila na svinčnik
ter jo prenesla na drugo stran. Opravila je tudi dejavnost s kroglico, ki jo je
na koncu zaužila. Kot zadnjo dejavnost je s čopičem očistila vdolbine, ki sem
jih napolnila s koruznim zdrobom. Pri opravljanju dejavnosti ni bilo opaziti
nikakršnih težav. Vsakega piska ter lučke se je zelo razveselila. Celo nekateri
293
predstavila. Ker ima dekle močno okrnjene gibalne sposobnosti, sem ji tablo
primaknila blizu telesa in jo postavila na prozorno podlago (mizo), ki je na
voziček že pritrjena. Nekaj časa sem ji pustila, da jo je tipala. Vprašala sem jo,
iz kakšnega materiala je tabla. Hitro mi je odvrnila, da je iz lesa. Celotne table
s prsti oz. rokami ni mogla zajeti zaradi pridružene gibalne oviranosti, zato
sem ji tablo premikala od leve proti desni, od zgoraj navzdol in obratno, da
je lahko otipala celotno delovno polje.
Tiflopedagoginja mi je nato pomagala pridržati tablo, sama pa sem ji po
metodi »dlan na dlan« pomagala, da je s prsti lahko sledila vdolbenim lini-
jam. Spodbujala sem jo z vprašanji, in sicer: kakšna je ploskev, kakšne so črte,
kakšna je podlaga, ki jo tipa. Preizkusila je obe tabli. Na vprašanja je odgovo-
rila, vendar je za odgovor potrebovala več časa, poleg tega so bili odgovori
skromni in zame, ker nisem z njo v vsakodnevnem stiku, slabše razumljivi.
Dekle ima zaradi cerebralne paralize težave z govorno komunikacijo. Pri ra-
zumevanju mi je pomagala strokovna delavka. Ko se je seznanila s tablo, sem
jo vključila in ji s prstom pomagala, da je prišla od sredine do konca linije, kjer
je zaslišala zvok. Nekajkrat sva skupaj s prsti šli po linijah, da je zvok večkrat
slišala. Ostalih dodatkov ji nisem dajala, saj je bilo že sledenje s prsti z vdol-
benimi linijami zanjo zelo težko.
Učenka z delnim preostankom sluha
Deklici je bila miza že na prvi pogled všeč. Odločila se je, da bo ob njej stala. S
prsti je začela takoj slediti linijam, ob tem sem jo dodatno motivirala z zgod-
bicami in dodatki. Linijam je sledila s prsti, nato s svinčnikom, s čopičem, z
vatirano palčko ter z jedilno kroglico. Uporabila sem tudi nalepke, ki so na-
kazovale začetek dejavnosti (od leve proti desni). Ko sem mizo vključila ter
sta se pojavila še zvok in lučka, je bila motivacija še bolj ojačana. Lučko je ta-
koj zaznala ter se je razveselila. Tudi zvok je slišala, predvidevam, da mnogo
tišjega, kot je bil v resnici, vendar je učinkoval stimulativno. Pri delu so naju
opazovali njeni sošolci in učiteljica. Nato so še ostali želeli poizkusiti pripo-
moček.
Učenka z govorno-jezikovno motnjo
Deklica je ob mizi sedela in z veliko zavzetostjo opravljala vaje na tabli. Okrog
nje so bili sošolci, ki so z zanimanjem opazovali vsako njeno kretnjo. Sprva je
s prsti sledila vsem začrtanim linijam, nato je figurico nataknila na svinčnik
ter jo prenesla na drugo stran. Opravila je tudi dejavnost s kroglico, ki jo je
na koncu zaužila. Kot zadnjo dejavnost je s čopičem očistila vdolbine, ki sem
jih napolnila s koruznim zdrobom. Pri opravljanju dejavnosti ni bilo opaziti
nikakršnih težav. Vsakega piska ter lučke se je zelo razveselila. Celo nekateri
293
