Page 300 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 300
ra Tavčar Kristan in Vanja Riccarda Kiswarday
to, da so na njem želeli vaje opraviti večkrat, na različne načine, tudi na
načine, ki so bili plod njihove lastne ustvarjalnosti.
Zaključek
Zaključimo lahko, da je bila raziskava zahtevna in kompleksna ter zelo zani-
miva in poučna. Ugotavljamo, da je prinesla bogate izkušnje vsem, tako otro-
kom kot učiteljem, ki v procesu vključevanja različnih otrok iščejo načine in
ideje, kako bi lahko omogočili razvijanje spretnosti ter usvajanje novih učnih
vsebin na veliko različnih načinov, ne da jim bi bilo treba za vsakega otroka
posebej pripravljati material, pripomočke ter učila. Pri sodelujočih učiteljih
smo zaznali preskok v razmišljanju, ki je iz iskanja različnih prilagoditev za
različne učence spodbudil drug nivo razmišljanja in iskanja rešitev: »Zakaj ne
bi en pripomoček omogočal prilagajanje potrebam različnim učencev?«
Z raziskavo smo ugotovili, da v šolah nimamo veliko pripomočkov, še naj-
manj pa takšnih, s pomočjo katerih bi pri otrocih lahko urili grafomotorične
spretnosti. Prav zaradi tega so učenci in strokovni delavci veseli novih, sploh
večsenzornih pripomočkov, ki bi jim bili na razpolago za urjenje grafomoto-
rike.
S praktičnim delom raziskave smo potrdili, da je sodelovanje, ki predstavlja
eno od temeljnih vrednot v inkluziji, res potrebno. Pri ustvarjanju privlačnih,
učinkovitih in inovativnih pripomočkov je potrebno timsko delo ne le v smi-
slu sodelovanja med pedagoškimi profili strokovnih delavcev, temveč sode-
lovanja z različnimi strokovnjaki na področju tehnike in sodobne tehnologije,
saj lahko večjo univerzalnost, prilagodljivost in inkluzivnost dosežemo prav
z vključevanjem njihovih znanj ter uporabo sodobne tehnologije. Učinkovi-
tost takega sodelovanja so potrdili otroci, ki so kot uporabniki pokazali veliko
motiviranost in pripravljenost ter vztrajnost za urjenje grafomotoričnih spre-
tnosti s preizkušanim pripomočkom. »Multisenzorno grafomotorično mizo«
so lahko uporabljali otroci z različnimi posebnimi potrebami, ki smo jih kot
predstavnike vseh skupin po ZUOPP (2011) vključili v raziskavo. V nekaterih je
pripomoček zbudil tudi samoiniciativnost in ustvarjalnost pri iskanju novih
načinov uporabe tega pripomočka. Slednje je močna spodbuda učiteljem, da
lahko sami ali v sodelovanju z otroki ustvarjalno pristopajo k uporabi pripo-
močka ter načrtujejo nove načine, ki vključujejo raznovrstne senzomotorične
aktivnosti, zanimive tudi otrokom, ki so bili morda manj motivirani za razvoj
grafomotoričnih spretnosti. Pomen razvitosti senzomotoričnega sistema je
temelj tako pisanju kot branju, saj sodobne nevroznanstvene raziskave ka-
žejo tesno povezanost obeh procesov in poudarjajo, da pisanje bolj spodbuja
razvoj bralnih zmožnosti posameznika kot tipkanje (Tancig 2016). S spodbu-
300
to, da so na njem želeli vaje opraviti večkrat, na različne načine, tudi na
načine, ki so bili plod njihove lastne ustvarjalnosti.
Zaključek
Zaključimo lahko, da je bila raziskava zahtevna in kompleksna ter zelo zani-
miva in poučna. Ugotavljamo, da je prinesla bogate izkušnje vsem, tako otro-
kom kot učiteljem, ki v procesu vključevanja različnih otrok iščejo načine in
ideje, kako bi lahko omogočili razvijanje spretnosti ter usvajanje novih učnih
vsebin na veliko različnih načinov, ne da jim bi bilo treba za vsakega otroka
posebej pripravljati material, pripomočke ter učila. Pri sodelujočih učiteljih
smo zaznali preskok v razmišljanju, ki je iz iskanja različnih prilagoditev za
različne učence spodbudil drug nivo razmišljanja in iskanja rešitev: »Zakaj ne
bi en pripomoček omogočal prilagajanje potrebam različnim učencev?«
Z raziskavo smo ugotovili, da v šolah nimamo veliko pripomočkov, še naj-
manj pa takšnih, s pomočjo katerih bi pri otrocih lahko urili grafomotorične
spretnosti. Prav zaradi tega so učenci in strokovni delavci veseli novih, sploh
večsenzornih pripomočkov, ki bi jim bili na razpolago za urjenje grafomoto-
rike.
S praktičnim delom raziskave smo potrdili, da je sodelovanje, ki predstavlja
eno od temeljnih vrednot v inkluziji, res potrebno. Pri ustvarjanju privlačnih,
učinkovitih in inovativnih pripomočkov je potrebno timsko delo ne le v smi-
slu sodelovanja med pedagoškimi profili strokovnih delavcev, temveč sode-
lovanja z različnimi strokovnjaki na področju tehnike in sodobne tehnologije,
saj lahko večjo univerzalnost, prilagodljivost in inkluzivnost dosežemo prav
z vključevanjem njihovih znanj ter uporabo sodobne tehnologije. Učinkovi-
tost takega sodelovanja so potrdili otroci, ki so kot uporabniki pokazali veliko
motiviranost in pripravljenost ter vztrajnost za urjenje grafomotoričnih spre-
tnosti s preizkušanim pripomočkom. »Multisenzorno grafomotorično mizo«
so lahko uporabljali otroci z različnimi posebnimi potrebami, ki smo jih kot
predstavnike vseh skupin po ZUOPP (2011) vključili v raziskavo. V nekaterih je
pripomoček zbudil tudi samoiniciativnost in ustvarjalnost pri iskanju novih
načinov uporabe tega pripomočka. Slednje je močna spodbuda učiteljem, da
lahko sami ali v sodelovanju z otroki ustvarjalno pristopajo k uporabi pripo-
močka ter načrtujejo nove načine, ki vključujejo raznovrstne senzomotorične
aktivnosti, zanimive tudi otrokom, ki so bili morda manj motivirani za razvoj
grafomotoričnih spretnosti. Pomen razvitosti senzomotoričnega sistema je
temelj tako pisanju kot branju, saj sodobne nevroznanstvene raziskave ka-
žejo tesno povezanost obeh procesov in poudarjajo, da pisanje bolj spodbuja
razvoj bralnih zmožnosti posameznika kot tipkanje (Tancig 2016). S spodbu-
300
