Page 277 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 277
Učni prostor kot spodbuda inovativnega učenja sporazumevalne zmožnosti otrok v vrtcu
prostoru in njegovi urejenosti. Zlasti pa naj bi vrtci Reggio Emilia temeljili na
izpostavljanju umetniškega doživetja in na pedagogiki poslušanja, ki zago-
varja, da otroku damo glas in mu prisluhnemo (Kroflič 2011). Podobno pravi
Taylorjeva (2009, 75), in sicer da v vrtcih Reggio Emilia izstopa »estetika za
otroke«, urejenost ali red in da učni prostor deluje kot orodje, ki podpira ra-
zvoj, jezik in ustvarjalnost otrok. Dodaja (str. 76), da je tudi Gardner zapisal,
da čeprav je obiskal šole in vrtce po vsem svetu, je bil najprijetneje prese-
nečen nad vrtci, ki jih je videl v Reggio Emilii. Taylorjeva (2009, 76) je tudi
zapisala, da četudi so vzgojno-izobraževalne ustanove Reggio Emilia bodisi
renovirane ali moderne in visoko tehnološke, vse zaznamuje notranjost, ki
je čista, polna svetlobe in reda, stene prostorov krasijo razstavljena umetni-
ška dela, notranje prostore dopolnjujejo rastline v cvetličnih lončkih, zunanji
prostor pa bogati zelenje vrtov – kar vse podpira vzgojno-izobraževalni pro-
gram. Povzema, da so vzgojno izobraževalne ustanove kar čarobne.
Vrtci zagotavljajo občutek varnosti in domačnosti. Šinkovec (2016) pov-
zema, da so igralnice različnih oblik črk, npr. L ali T, kar ugodno vpliva na
odnose v skupini. Osrednji prostor pa je kot nekakšen trg (piazza ali agora) in
namenjen druženju, igri ipd., oz. kot so nam povedali na obisku vrtca Picasso-
Belvedere,¹⁷ je osrednji prostor vrtca namenjen skupnemu načrtovanju vse-
bin in pogovoru z otroki. Značilno je, da je notranji prostor vrtca pretočen,
pogosto cikličen ali krožen, da se lahko otroci neomejeno gibajo po prostoru
(slika 1).
V vrtcu Picasso-Belvedere so bila v 70. letih stanovanja, ki so jih leta 2005
prenovili in preuredili v vrtec. Pohištvo je podobno, kot ga imajo otroci doma,
zato imajo zofe, namizne svetilke, veliko ogledal, ki otrokom omogočajo spo-
znavanje samega sebe, obraza, čustev, gibanje, in kotičke, namenjene sim-
bolni igri ter samostojnemu raziskovanju.
Ker naj bi bili vrtci drugi dom, pohištvo ni prilagojeno velikosti otrok. So pa
stene igralnic v nežnih, umirjenih tonih (Šinkovec 2016).
Čeprav smo navedli, da Montessorijeve Hiše otrok poudarjajo domačnost
in urejenost prostora, pa koncept Reggio Emilia estetiki¹⁸ in urejenosti pro-
stora daje še večji poudarek.
Dejavnosti se v vrtcih Reggio Emilia odvijajo v t. i. ateljejih, ki so prave iz-
ložbe in otroku ponujajo tematsko izhodišče za predvideno dejavnost.
¹⁷ Na obisku v vrtcu od 9. 11. 2016 do 12. 11. 2016.
¹⁸ Estetiko izpostavlja tudi arhitekt Pallasmaa (2017). Zapisal je (str. 152): »Menim, da so idealizem,
optimizem, pravica in upanje povezani z željo in strastjo po lepoti. Lepota in moč imaginacije
tudi soobstajata, saj izkustvo lepote nujno prihaja od zlitja zaznave in želje, realnosti in ideali-
zacije, opazovanja in sočutja.«
277
prostoru in njegovi urejenosti. Zlasti pa naj bi vrtci Reggio Emilia temeljili na
izpostavljanju umetniškega doživetja in na pedagogiki poslušanja, ki zago-
varja, da otroku damo glas in mu prisluhnemo (Kroflič 2011). Podobno pravi
Taylorjeva (2009, 75), in sicer da v vrtcih Reggio Emilia izstopa »estetika za
otroke«, urejenost ali red in da učni prostor deluje kot orodje, ki podpira ra-
zvoj, jezik in ustvarjalnost otrok. Dodaja (str. 76), da je tudi Gardner zapisal,
da čeprav je obiskal šole in vrtce po vsem svetu, je bil najprijetneje prese-
nečen nad vrtci, ki jih je videl v Reggio Emilii. Taylorjeva (2009, 76) je tudi
zapisala, da četudi so vzgojno-izobraževalne ustanove Reggio Emilia bodisi
renovirane ali moderne in visoko tehnološke, vse zaznamuje notranjost, ki
je čista, polna svetlobe in reda, stene prostorov krasijo razstavljena umetni-
ška dela, notranje prostore dopolnjujejo rastline v cvetličnih lončkih, zunanji
prostor pa bogati zelenje vrtov – kar vse podpira vzgojno-izobraževalni pro-
gram. Povzema, da so vzgojno izobraževalne ustanove kar čarobne.
Vrtci zagotavljajo občutek varnosti in domačnosti. Šinkovec (2016) pov-
zema, da so igralnice različnih oblik črk, npr. L ali T, kar ugodno vpliva na
odnose v skupini. Osrednji prostor pa je kot nekakšen trg (piazza ali agora) in
namenjen druženju, igri ipd., oz. kot so nam povedali na obisku vrtca Picasso-
Belvedere,¹⁷ je osrednji prostor vrtca namenjen skupnemu načrtovanju vse-
bin in pogovoru z otroki. Značilno je, da je notranji prostor vrtca pretočen,
pogosto cikličen ali krožen, da se lahko otroci neomejeno gibajo po prostoru
(slika 1).
V vrtcu Picasso-Belvedere so bila v 70. letih stanovanja, ki so jih leta 2005
prenovili in preuredili v vrtec. Pohištvo je podobno, kot ga imajo otroci doma,
zato imajo zofe, namizne svetilke, veliko ogledal, ki otrokom omogočajo spo-
znavanje samega sebe, obraza, čustev, gibanje, in kotičke, namenjene sim-
bolni igri ter samostojnemu raziskovanju.
Ker naj bi bili vrtci drugi dom, pohištvo ni prilagojeno velikosti otrok. So pa
stene igralnic v nežnih, umirjenih tonih (Šinkovec 2016).
Čeprav smo navedli, da Montessorijeve Hiše otrok poudarjajo domačnost
in urejenost prostora, pa koncept Reggio Emilia estetiki¹⁸ in urejenosti pro-
stora daje še večji poudarek.
Dejavnosti se v vrtcih Reggio Emilia odvijajo v t. i. ateljejih, ki so prave iz-
ložbe in otroku ponujajo tematsko izhodišče za predvideno dejavnost.
¹⁷ Na obisku v vrtcu od 9. 11. 2016 do 12. 11. 2016.
¹⁸ Estetiko izpostavlja tudi arhitekt Pallasmaa (2017). Zapisal je (str. 152): »Menim, da so idealizem,
optimizem, pravica in upanje povezani z željo in strastjo po lepoti. Lepota in moč imaginacije
tudi soobstajata, saj izkustvo lepote nujno prihaja od zlitja zaznave in želje, realnosti in ideali-
zacije, opazovanja in sočutja.«
277
