Page 272 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 272
bara Baloh in Majda Cencič
Ameriki kot samostojna pedagoška usmeritev, ki je prerasla v »reformskope-
dagoško gibanje«. Oživljale so se ideje, ki so se zavzemale za celostno učenje,
za upoštevanje individualnosti in različnih zmožnosti, za odpravo togih uč-
nih načrtov ter izenačevanje in počlovečenje odnosov med učitelji in otroki
(2007, 8).
Glede na nove ideje je tudi Poljak (1975, 516) zapisal, da naj se »namesto
velikih šolskih poslopij kasarniškega tipa« gradijo majhna poslopja paviljon-
skega tipa. Govoril je o »sodobni šoli« in izpostavil idejo, »da se pouk more
in mora izvajati na različnih krajih, tako v šolskem poslopju kakor zunaj.« (str.
516)⁶
»Šolski prostori in okolica šole morajo delovati na učence emocionalno to-
plo, privlačno,« pa je zapisal Podhostnik (1980, 196) ter da so za »dobro poču-
tje učencev« potrebne »prostrane, svetle šolske zgradbe, s širokimi hodniki
in prostori, diferenciranimi po funkciji.«
Sodobna didaktika tudi poudarja prostor, čeprav le v manjšem obsegu v
primerjavi z drugimi didaktičnimi temami. Navadno se poudarja didaktično
prilagoditev učnega prostora in se ga razdeli na notranji in zunanji učni pro-
stor (Ivanuš Grmek 2003, 322).
Če se ponovno osredotočimo na vrtec, lahko ugotovimo, da Slovenija ni
imela tradicije alternativnih vrtcev in šol (Protner in Wakounig 2007, 18), ki
so se začeli razvijati šele z nastankom samostojne države Slovenije, ko se je
ponovno odprlo zasebno šolstvo.
V tem kontekstu izmed »alternativnih pedagoških konceptov« (Protner in
Wakounig 2007, 18) izpostavljamo predvsem pedagogiko montessori, ki je
stara več kot sto let in razširjena po vsem svetu (Kordeš Demšar 2007, 81), a
je bila do nje slovenska pedagoška znanost kritična oz. zadržana (Protner in
Wakounig 2007, 18).⁷
⁶ Zelo sodobne in še sedaj aktualne so bile naslednje tri ideje (Poljak 1975, 516–617): (1) da se
pouk izvaja predvsem v šolskih prostorih, ki so učilnice, kabineti, laboratoriji, šolske delavnice,
šolska kuhinja, telovadnica in drugi posebni učni prostori, ter da naj ima učilnica v sodobni šoli
drugačen videz kot v preteklosti; namesto klasične učilnice pravokotne oblike z nepremičnim
pohištvom, ki po njem spominja na predavalnico in avditorij, naj ima različne oblike s prestavlji-
vim pohištvom in z raznovrstnimi tehničnimi pripomočki ter naj postaja prostor za raznovrstno
delo učitelja in učencev; (2) da se pouk včasih izvaja tudi na šolskih objektih zunaj šolskega po-
slopja, npr. na dvorišču, šolskem vrtu, igrišču, pa tudi v drugih objektih, kot je npr. meteorološka
postaja ipd.; (3) da se pouk včasih izvaja tudi v raznih objektih in ustanovah, ki so oddaljene od
šolskega poslopja. V ta namen je izpostavil šolske ekskurzije, ki so »oblika pouka zunaj šolskega
poslopja in šolskih objektov za izvirno proučevanje učne snovi, ki je drugače ne bi bilo mogoče
tako nazorno spoznati v šoli.«
⁷ Predpostavljamo, da zaradi poudarjanja duhovnega dela učitelja (Protner in Wakounig 2007)
272
Ameriki kot samostojna pedagoška usmeritev, ki je prerasla v »reformskope-
dagoško gibanje«. Oživljale so se ideje, ki so se zavzemale za celostno učenje,
za upoštevanje individualnosti in različnih zmožnosti, za odpravo togih uč-
nih načrtov ter izenačevanje in počlovečenje odnosov med učitelji in otroki
(2007, 8).
Glede na nove ideje je tudi Poljak (1975, 516) zapisal, da naj se »namesto
velikih šolskih poslopij kasarniškega tipa« gradijo majhna poslopja paviljon-
skega tipa. Govoril je o »sodobni šoli« in izpostavil idejo, »da se pouk more
in mora izvajati na različnih krajih, tako v šolskem poslopju kakor zunaj.« (str.
516)⁶
»Šolski prostori in okolica šole morajo delovati na učence emocionalno to-
plo, privlačno,« pa je zapisal Podhostnik (1980, 196) ter da so za »dobro poču-
tje učencev« potrebne »prostrane, svetle šolske zgradbe, s širokimi hodniki
in prostori, diferenciranimi po funkciji.«
Sodobna didaktika tudi poudarja prostor, čeprav le v manjšem obsegu v
primerjavi z drugimi didaktičnimi temami. Navadno se poudarja didaktično
prilagoditev učnega prostora in se ga razdeli na notranji in zunanji učni pro-
stor (Ivanuš Grmek 2003, 322).
Če se ponovno osredotočimo na vrtec, lahko ugotovimo, da Slovenija ni
imela tradicije alternativnih vrtcev in šol (Protner in Wakounig 2007, 18), ki
so se začeli razvijati šele z nastankom samostojne države Slovenije, ko se je
ponovno odprlo zasebno šolstvo.
V tem kontekstu izmed »alternativnih pedagoških konceptov« (Protner in
Wakounig 2007, 18) izpostavljamo predvsem pedagogiko montessori, ki je
stara več kot sto let in razširjena po vsem svetu (Kordeš Demšar 2007, 81), a
je bila do nje slovenska pedagoška znanost kritična oz. zadržana (Protner in
Wakounig 2007, 18).⁷
⁶ Zelo sodobne in še sedaj aktualne so bile naslednje tri ideje (Poljak 1975, 516–617): (1) da se
pouk izvaja predvsem v šolskih prostorih, ki so učilnice, kabineti, laboratoriji, šolske delavnice,
šolska kuhinja, telovadnica in drugi posebni učni prostori, ter da naj ima učilnica v sodobni šoli
drugačen videz kot v preteklosti; namesto klasične učilnice pravokotne oblike z nepremičnim
pohištvom, ki po njem spominja na predavalnico in avditorij, naj ima različne oblike s prestavlji-
vim pohištvom in z raznovrstnimi tehničnimi pripomočki ter naj postaja prostor za raznovrstno
delo učitelja in učencev; (2) da se pouk včasih izvaja tudi na šolskih objektih zunaj šolskega po-
slopja, npr. na dvorišču, šolskem vrtu, igrišču, pa tudi v drugih objektih, kot je npr. meteorološka
postaja ipd.; (3) da se pouk včasih izvaja tudi v raznih objektih in ustanovah, ki so oddaljene od
šolskega poslopja. V ta namen je izpostavil šolske ekskurzije, ki so »oblika pouka zunaj šolskega
poslopja in šolskih objektov za izvirno proučevanje učne snovi, ki je drugače ne bi bilo mogoče
tako nazorno spoznati v šoli.«
⁷ Predpostavljamo, da zaradi poudarjanja duhovnega dela učitelja (Protner in Wakounig 2007)
272
