Page 274 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 274
bara Baloh in Majda Cencič
ter tako oblikovanja svojega znanja na osnovi dejavnosti (Kužnik 2008).
Izpostavljajo torej aktivno, interaktivno ter medvrstniško učenje.
– Pedagogika montessori pa daje poudarek tudi redu v okolju, kar naj bi
se nato odrazilo na umu. Zato so igralnice montessori urejene in orga-
nizirane tako fizično (v postavitvi) kot tudi konceptualno (v progresivni
uporabi materialov). Tudi novejše raziskave so pokazale, da red zelo
pomaga pri učenju in razvoju in da je imela Maria Montessori prav, ko
je zagovarjala urejeno učno okolje (Lillard 2005 v Kordeš Demšar 2007,
86). Povzemamo, da pedagogika montessori razvija celostno vzgojo in
učenje, ne le intelektualno, ampak tudi umetniško (estetika) in moto-
rično.¹⁰
Pedagogika montessori je vključevala inovativne elemente učenja v času
nastanka, vir navdiha pa je tudi za današnji čas, sicer ne bi vsaj nekatere njene
elemente sprejemali v svoje delovanje tudi javni vrtci.
Maria Montessori (Lamparelli 2008) je delo v vrtcu razdelila na šest podro-
čij, in sicer na (1) področje gibanja (učenje vsakdanjega življenja skozi giba-
nje in učenje gibov), (2) zaznavanja (preko materialov), (3) matematike, (4)
znanosti (zgodovine, geografije in biologije), (5) umetnosti in (6) jezika. Po-
dročje jezika, v katerega vključuje tudi gramatiko,¹¹ zajema učenje govora,
branja in pisanja, pri čemer je učenje pisanja pred učenjem branja. Ravno po-
dročje jezika je še posebej aplicirala na koncept občutljivih obdobij in tako
skrb namenila tudi predopismenjevalnim dejavnostim, torej pripravi na bra-
nje in pisanje, pri čemer vsak naslednji korak nastane na podlagi predhodne
razvojne stopnje. To je tudi področje, ki so ga sprejeli javni vrtci, in v okviru
vrtčevskega programa jezikovne vzgoje pogosto zasledimo pisalni kotiček¹²
ter materiale, ki so namenjeni vidnemu in slušnemu zaznavanju, usmerjanju
pozornosti, orientaciji po telesu, v prostoru in na listu ter grafomotoriki.
Glede ureditve učilnice oz. igralnice predlagajo (npr. Kordeš Demšar 2007;
Šinkovec 2016), da naj bo igralnica velik prostor, z občutkom odprtosti in
skrbno pripravljen za učenje, ki omogoča svobodno gibanje otrok. V igralnici
¹⁰ Celostno vzgojo zasledimo pri Pestalozziju (1890 v Horvat 2016), ki je povezal vzgojo glave (um-
ska vzgoja), srca (moralna vzgoja) in roke (telesna delovna vzgoja).
¹¹ Montessorijeva (Lamparelli 2008) govori o razvoju jezika in ne o učenju jezika. Meni namreč,
da razvoj jezika sledi univerzalnim zakonom, ki so za vse otroke enaki. Otrok po Montessorijevi
usvaja jezik iz okolja, v katerem živi, večinoma nezavedno, in se tako že zelo zgodaj nauči uni-
verzalne slovnice in besedišča. Zato vidi povezavo tudi med prostorom (spodbudnim učnim
okoljem) in jezikom.
¹² Prostor, kjer otrok svoj čas nameni pisanju. Gre za urejen kotiček, v katerem se nahaja različen
material za pisanje, ki omogoča raznovrstne dejavnosti otrok.
274
ter tako oblikovanja svojega znanja na osnovi dejavnosti (Kužnik 2008).
Izpostavljajo torej aktivno, interaktivno ter medvrstniško učenje.
– Pedagogika montessori pa daje poudarek tudi redu v okolju, kar naj bi
se nato odrazilo na umu. Zato so igralnice montessori urejene in orga-
nizirane tako fizično (v postavitvi) kot tudi konceptualno (v progresivni
uporabi materialov). Tudi novejše raziskave so pokazale, da red zelo
pomaga pri učenju in razvoju in da je imela Maria Montessori prav, ko
je zagovarjala urejeno učno okolje (Lillard 2005 v Kordeš Demšar 2007,
86). Povzemamo, da pedagogika montessori razvija celostno vzgojo in
učenje, ne le intelektualno, ampak tudi umetniško (estetika) in moto-
rično.¹⁰
Pedagogika montessori je vključevala inovativne elemente učenja v času
nastanka, vir navdiha pa je tudi za današnji čas, sicer ne bi vsaj nekatere njene
elemente sprejemali v svoje delovanje tudi javni vrtci.
Maria Montessori (Lamparelli 2008) je delo v vrtcu razdelila na šest podro-
čij, in sicer na (1) področje gibanja (učenje vsakdanjega življenja skozi giba-
nje in učenje gibov), (2) zaznavanja (preko materialov), (3) matematike, (4)
znanosti (zgodovine, geografije in biologije), (5) umetnosti in (6) jezika. Po-
dročje jezika, v katerega vključuje tudi gramatiko,¹¹ zajema učenje govora,
branja in pisanja, pri čemer je učenje pisanja pred učenjem branja. Ravno po-
dročje jezika je še posebej aplicirala na koncept občutljivih obdobij in tako
skrb namenila tudi predopismenjevalnim dejavnostim, torej pripravi na bra-
nje in pisanje, pri čemer vsak naslednji korak nastane na podlagi predhodne
razvojne stopnje. To je tudi področje, ki so ga sprejeli javni vrtci, in v okviru
vrtčevskega programa jezikovne vzgoje pogosto zasledimo pisalni kotiček¹²
ter materiale, ki so namenjeni vidnemu in slušnemu zaznavanju, usmerjanju
pozornosti, orientaciji po telesu, v prostoru in na listu ter grafomotoriki.
Glede ureditve učilnice oz. igralnice predlagajo (npr. Kordeš Demšar 2007;
Šinkovec 2016), da naj bo igralnica velik prostor, z občutkom odprtosti in
skrbno pripravljen za učenje, ki omogoča svobodno gibanje otrok. V igralnici
¹⁰ Celostno vzgojo zasledimo pri Pestalozziju (1890 v Horvat 2016), ki je povezal vzgojo glave (um-
ska vzgoja), srca (moralna vzgoja) in roke (telesna delovna vzgoja).
¹¹ Montessorijeva (Lamparelli 2008) govori o razvoju jezika in ne o učenju jezika. Meni namreč,
da razvoj jezika sledi univerzalnim zakonom, ki so za vse otroke enaki. Otrok po Montessorijevi
usvaja jezik iz okolja, v katerem živi, večinoma nezavedno, in se tako že zelo zgodaj nauči uni-
verzalne slovnice in besedišča. Zato vidi povezavo tudi med prostorom (spodbudnim učnim
okoljem) in jezikom.
¹² Prostor, kjer otrok svoj čas nameni pisanju. Gre za urejen kotiček, v katerem se nahaja različen
material za pisanje, ki omogoča raznovrstne dejavnosti otrok.
274
