Page 280 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 280
bara Baloh in Majda Cencič
z otroki v tovrstnem okolju, predvsem na področju predopismenjevanja in
pripovedovanja. Otroci v tem prostoru pridobivajo veččutno izkušnjo in lažje
razumejo ter usvajajo besedišče (novi koncepti in pojmi so otrokom manj
abstraktni ter manj tuji) in v kratkem času usvojijo veliko novih besed. Ker
je jezikovni vnos besed tako zelo intenziven, pridobljene jezikovne strukture
in besedišče uporabljajo v nadaljnjih sporočanjskih kontekstih ter v različnih
sporazumevalnih dejavnostih, v spontani in sproščeni jezikovni rabi, tudi v
nenačrtovanih dejavnostih in nestrukturiranih pogovorih, v integraciji vtisov
in usvajanju pojmov v njihovi celotni razsežnosti.
Sklepne ugotovitve
Predstavili smo le dva alternativna pristopa reformske pedagogike s pou-
darkom na prostoru, ki spodbudno delujeta tudi na učenje sporazumevalne
zmožnosti. Za vrtce Marie Montessori ali za njene Hiše otrok so značilni ko-
tički, povezava notranjega in zunanjega prostora, otrokom prilagojeno pohi-
štvo in dosegljiv material ter starostno mešane skupine. Tudi v vrtcih Reggio
Emilia timi, ki načrtujejo delo v vrtcu, velik poudarek dajejo tudi estetiki, redu
in timskemu delu.
Besedilo smo zaključili z inovativnim slovenskim primerom učnega pro-
stora v vrtcu v Postojni. Njihova senzorna ali čutna soba temelji na veččutnem
učenju, na urejenosti prostora in na materialih, ki spodbujajo tudi učenje spo-
razumevalne zmožnosti otrok.
Povzemamo, da je didaktično učno okolje spodbudno takrat, ko vzgojitelj s
skrbno izbranim učnim gradivom otrokom izboljša pogoje za doseganje op-
timalnih rezultatov, kar se kaže tudi na primeru dobre prakse postojnskega
vrtca. Otroci imajo v spodbudnem učnem prostoru možnost, da določen po-
jem ali vsebino spoznavajo, vadijo in ponavljajo na več načinov in z več čuti
ter tako razvijajo tudi okus, vonj in tip, ki po besedah Juhanija Pallasme (2007,
37) veljajo za arhaična čutila in jih »kulturni kodeks po navadi tlači«.
Iz tuje in domače prakse učenja v vrtcu, s poudarkom na fizičnem ali graje-
nem prostoru vrtca, lahko izpostavimo nekatere elemente inovativnih pristo-
pov učenja različnih kurikularnih področij dejavnosti v vrtcu, pa četudi smo
v prispevku izpostavili le jezik.
Ključni inovativni elementi so:
– vrtec kot drugi dom, zato naj bo taka tudi njegova notranja oprema:
prijetna, udobna, estetska, urejena,
– če je vrtec kot drugi dom, naj bo pretočen, odprt in naj omogoča prosto
gibanje,
280
z otroki v tovrstnem okolju, predvsem na področju predopismenjevanja in
pripovedovanja. Otroci v tem prostoru pridobivajo veččutno izkušnjo in lažje
razumejo ter usvajajo besedišče (novi koncepti in pojmi so otrokom manj
abstraktni ter manj tuji) in v kratkem času usvojijo veliko novih besed. Ker
je jezikovni vnos besed tako zelo intenziven, pridobljene jezikovne strukture
in besedišče uporabljajo v nadaljnjih sporočanjskih kontekstih ter v različnih
sporazumevalnih dejavnostih, v spontani in sproščeni jezikovni rabi, tudi v
nenačrtovanih dejavnostih in nestrukturiranih pogovorih, v integraciji vtisov
in usvajanju pojmov v njihovi celotni razsežnosti.
Sklepne ugotovitve
Predstavili smo le dva alternativna pristopa reformske pedagogike s pou-
darkom na prostoru, ki spodbudno delujeta tudi na učenje sporazumevalne
zmožnosti. Za vrtce Marie Montessori ali za njene Hiše otrok so značilni ko-
tički, povezava notranjega in zunanjega prostora, otrokom prilagojeno pohi-
štvo in dosegljiv material ter starostno mešane skupine. Tudi v vrtcih Reggio
Emilia timi, ki načrtujejo delo v vrtcu, velik poudarek dajejo tudi estetiki, redu
in timskemu delu.
Besedilo smo zaključili z inovativnim slovenskim primerom učnega pro-
stora v vrtcu v Postojni. Njihova senzorna ali čutna soba temelji na veččutnem
učenju, na urejenosti prostora in na materialih, ki spodbujajo tudi učenje spo-
razumevalne zmožnosti otrok.
Povzemamo, da je didaktično učno okolje spodbudno takrat, ko vzgojitelj s
skrbno izbranim učnim gradivom otrokom izboljša pogoje za doseganje op-
timalnih rezultatov, kar se kaže tudi na primeru dobre prakse postojnskega
vrtca. Otroci imajo v spodbudnem učnem prostoru možnost, da določen po-
jem ali vsebino spoznavajo, vadijo in ponavljajo na več načinov in z več čuti
ter tako razvijajo tudi okus, vonj in tip, ki po besedah Juhanija Pallasme (2007,
37) veljajo za arhaična čutila in jih »kulturni kodeks po navadi tlači«.
Iz tuje in domače prakse učenja v vrtcu, s poudarkom na fizičnem ali graje-
nem prostoru vrtca, lahko izpostavimo nekatere elemente inovativnih pristo-
pov učenja različnih kurikularnih področij dejavnosti v vrtcu, pa četudi smo
v prispevku izpostavili le jezik.
Ključni inovativni elementi so:
– vrtec kot drugi dom, zato naj bo taka tudi njegova notranja oprema:
prijetna, udobna, estetska, urejena,
– če je vrtec kot drugi dom, naj bo pretočen, odprt in naj omogoča prosto
gibanje,
280
