Page 276 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 276
bara Baloh in Majda Cencič
rokoli mizo, tudi na tleh, na preprogah, na naslanjačih, kavčih in se dnevno
prosto gibljejo po igralnici.
Materiali na policah morajo biti za otroke mikavni, da pritegnejo njihovo
pozornost in da se s ponavljajočo se uporabo naučijo konceptov. Večina ma-
terialov je lesenih. V igralnicah so tudi sobne rastline, na stenah pa slike in
table (Kordeš Demšar 2007; Šinkovec 2016).
Maria Montessori v svojem delu Il metodo della Pedagogia Scientifica appli-
cato all’educazione infantile nelle Case dei Bambini, katerega izbor s sodobnimi
komentarji je uredil Claudio Lamparelli (2008), posebno pozornost namenja
urejenosti prostora, saj meni, da okolje spreminja otroka, zato mora biti tak-
šno, da v njem lahko otrok čim bolje razvija svoje potenciale. Montessorijeva
(Lamparelli 2008) govori o odprtem prostoru, in sicer v prostor vključuje tudi
okolico vrtca, torej zunanji prostor. Priporoča, naj bi šolo ali vrtec obkrožal
prostran odprt zunanji prostor, ki naj bi bil neposredno povezan z notranjimi
prostori.¹⁴
Učni prostor vrtcev Reggio Emilia
Koncept vrtcev Reggio Emilia je mlajši. Utemeljil ga je prof. Loris Malaguzzi
leta 1963 v Italiji in ga oblikoval na osnovi različnih pedagoških reformnih te-
orij (Šinkovec 2016). V vrtcih so, v nasprotju z vrtci Montessori, starostno ho-
mogene skupine.
Koncept Reggio Emilia je usmerjen vsebinsko in ne ciljno (Rinaldi 2016). V
pedagoškem procesu sodelujejo trije pedagoški profili, ki sestavljajo tim. To
so vzgojitelj, pedagog in ateljerist,¹⁵ ki skupno načrtujejo dejavnosti oz. pro-
jekte. Načrtujejo osnovni kontekst (temo), pripomočke, materiale in okolje, v
katerem se bo dejavnost odvijala. Menijo (Rinaldi 2016), da timsko načrtova-
nje omogoča otroku, da samostojno raziskuje, uživa in se ob tem uči.
Preden dejavnost ponudijo otroku, tim razišče možnosti materialov in pri-
pomočkov, s katerimi bodo otroci delali. Dejavnosti vestno dokumentirajo
(fotografski aparat, kamera), jih natančno analizirajo in razmišljajo o možno-
stih za njihovo nadgradnjo.
Prostor je Malaguzzi (1998, v Borota 2010, 276) imenoval »tretji vzgojitelj«.¹⁶
Malaguzzi se je zgledoval po pedagogiki montessori, npr. glede celostnega
razvoja otroka, pomena osebnosti vzgojitelja pa tudi poudarka na učnem
¹⁴ Opisuje šolo v Milanu, kjer je okna spremenila v vrata, dodala 3 stopničke, po katerih so lahko
otroci nemoteno stopali, če je bilo potrebno, tudi večkrat na dan, in so vodile neposredno na
odprt zunanji prostor (Lamparelli 2008).
¹⁵ Ateljerist je lahko glasbenik, fotograf, slikar, dizajner, aranžer ipd.
¹⁶ Podobno prostor šole kot »tretjega učitelja« navajajo tudi drugi avtorji (npr. Nicholson 2005).
276
rokoli mizo, tudi na tleh, na preprogah, na naslanjačih, kavčih in se dnevno
prosto gibljejo po igralnici.
Materiali na policah morajo biti za otroke mikavni, da pritegnejo njihovo
pozornost in da se s ponavljajočo se uporabo naučijo konceptov. Večina ma-
terialov je lesenih. V igralnicah so tudi sobne rastline, na stenah pa slike in
table (Kordeš Demšar 2007; Šinkovec 2016).
Maria Montessori v svojem delu Il metodo della Pedagogia Scientifica appli-
cato all’educazione infantile nelle Case dei Bambini, katerega izbor s sodobnimi
komentarji je uredil Claudio Lamparelli (2008), posebno pozornost namenja
urejenosti prostora, saj meni, da okolje spreminja otroka, zato mora biti tak-
šno, da v njem lahko otrok čim bolje razvija svoje potenciale. Montessorijeva
(Lamparelli 2008) govori o odprtem prostoru, in sicer v prostor vključuje tudi
okolico vrtca, torej zunanji prostor. Priporoča, naj bi šolo ali vrtec obkrožal
prostran odprt zunanji prostor, ki naj bi bil neposredno povezan z notranjimi
prostori.¹⁴
Učni prostor vrtcev Reggio Emilia
Koncept vrtcev Reggio Emilia je mlajši. Utemeljil ga je prof. Loris Malaguzzi
leta 1963 v Italiji in ga oblikoval na osnovi različnih pedagoških reformnih te-
orij (Šinkovec 2016). V vrtcih so, v nasprotju z vrtci Montessori, starostno ho-
mogene skupine.
Koncept Reggio Emilia je usmerjen vsebinsko in ne ciljno (Rinaldi 2016). V
pedagoškem procesu sodelujejo trije pedagoški profili, ki sestavljajo tim. To
so vzgojitelj, pedagog in ateljerist,¹⁵ ki skupno načrtujejo dejavnosti oz. pro-
jekte. Načrtujejo osnovni kontekst (temo), pripomočke, materiale in okolje, v
katerem se bo dejavnost odvijala. Menijo (Rinaldi 2016), da timsko načrtova-
nje omogoča otroku, da samostojno raziskuje, uživa in se ob tem uči.
Preden dejavnost ponudijo otroku, tim razišče možnosti materialov in pri-
pomočkov, s katerimi bodo otroci delali. Dejavnosti vestno dokumentirajo
(fotografski aparat, kamera), jih natančno analizirajo in razmišljajo o možno-
stih za njihovo nadgradnjo.
Prostor je Malaguzzi (1998, v Borota 2010, 276) imenoval »tretji vzgojitelj«.¹⁶
Malaguzzi se je zgledoval po pedagogiki montessori, npr. glede celostnega
razvoja otroka, pomena osebnosti vzgojitelja pa tudi poudarka na učnem
¹⁴ Opisuje šolo v Milanu, kjer je okna spremenila v vrata, dodala 3 stopničke, po katerih so lahko
otroci nemoteno stopali, če je bilo potrebno, tudi večkrat na dan, in so vodile neposredno na
odprt zunanji prostor (Lamparelli 2008).
¹⁵ Ateljerist je lahko glasbenik, fotograf, slikar, dizajner, aranžer ipd.
¹⁶ Podobno prostor šole kot »tretjega učitelja« navajajo tudi drugi avtorji (npr. Nicholson 2005).
276
