Page 273 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 273
Učni prostor kot spodbuda inovativnega učenja sporazumevalne zmožnosti otrok v vrtcu
Omenjamo pa zaradi poudarka na prostoru tudi veliko mlajši koncept Re-
gio Emilia, ki se je razvil v letu 1996 (Šinkovec 2016).
V Sloveniji imamo nekaj vrtcev, ki delujejo po načelih montessori ali Reggio
Emilia, po drugi strani pa tudi javni vrtci in šole vpeljujejo elemente montes-
sori ter Reggio Emilia. Zato nas zanima, kateri so elementi učenja, ki so bili ter
so še sedaj inovativni in se nanašajo tudi na učni prostor, ki s svojo interak-
tivnostjo in realnostjo deluje kot tridimenzionalni učbenik (Taylor 2009), saj
ima tudi tretjo dimenzijo, globino, ki je prava in ne virtualna. Učenje v pravem
okolju pa vključuje tudi različna čutila, poleg vida in sluha tudi npr. tip in vonj
in s tem veččutno ali senzorno učenje, pa tudi stike z različnimi generacijami
ljudi in s tem medgeneracijsko učenje.⁸
Učni prostor vrtcev Marie Montessori
Kljub zakonodaji, ki omogoča zasebno šolstvo, je število šol in vrtcev, ki de-
lajo po alternativnih pedagoških programih, pri nas še vedno majhno (Pro-
tner in Wakounig 2007).⁹
Maria Montessori je prvih pet let otrokovega razvoja označila kot zelo ob-
čutljivo obdobje za jezik, saj je otrok izredno dojemljiv za razvoj na področju
jezika, če ima na voljo primerne dražljaje iz okolja (Kordeš Demšar 2007, 81),
ki jih predstavlja tudi učilnica oz. igralnica in njena organizacija. Po M. Kor-
deš Demšar (2007, 84–86) so v pedagogiki montessori pomembni nekateri
principi učnega prostora, zlasti:
– Učenje z vrstniki in od njih, saj pedagogika montessori trdi, da se mlajši
otroci bolj igrajo in s tem učijo drug od drugega, čeprav ne nujno sku-
paj, kar bi sedaj lahko poimenovali kot horizontalno in medvrstniško
učenje. Zato so v vrtcih montessori heterogene skupine otrok, kar po-
meni, da so v skupinah otroci različne starosti.
– Učenje v kontekstu, kar pomeni, da se otroci učijo z delom, ne pa s po-
slušanjem vzgojiteljev. Poudarjajo učenje na terenu in učenje v različ-
nih ustanovah ali t. i. interaktivno učenje, ko imajo otroci možnost ro-
kovanja z različnimi predmeti, vrstniki, odraslimi in različnim gradivom
in morda tudi stališča, da ima premalo znanstveno utemeljenih teoretičnih podlag, ker je Mon-
tessorijeva do dognanj prišla pretežno na osnovi opazovanja otrok.
⁸ Ker gre za vrtce, poudarjamo učenje kot glavno dejavnost otrok, ne pa poučevanje, ki je bolj
usmerjeno v delo vzgojitelja.
⁹ Prvi vrtec montessori so v Sloveniji odprli leta 2002. To je zasebni katoliški Angelin vrtec v Ljub-
ljani. Na spletu dobimo podatke Združenja montessori Slovenije, da je v Sloveniji 20 vrtcev, od
tega je 9 vrtcev, ki so certificirani s strani Združenja montessori Slovenije.
273
Omenjamo pa zaradi poudarka na prostoru tudi veliko mlajši koncept Re-
gio Emilia, ki se je razvil v letu 1996 (Šinkovec 2016).
V Sloveniji imamo nekaj vrtcev, ki delujejo po načelih montessori ali Reggio
Emilia, po drugi strani pa tudi javni vrtci in šole vpeljujejo elemente montes-
sori ter Reggio Emilia. Zato nas zanima, kateri so elementi učenja, ki so bili ter
so še sedaj inovativni in se nanašajo tudi na učni prostor, ki s svojo interak-
tivnostjo in realnostjo deluje kot tridimenzionalni učbenik (Taylor 2009), saj
ima tudi tretjo dimenzijo, globino, ki je prava in ne virtualna. Učenje v pravem
okolju pa vključuje tudi različna čutila, poleg vida in sluha tudi npr. tip in vonj
in s tem veččutno ali senzorno učenje, pa tudi stike z različnimi generacijami
ljudi in s tem medgeneracijsko učenje.⁸
Učni prostor vrtcev Marie Montessori
Kljub zakonodaji, ki omogoča zasebno šolstvo, je število šol in vrtcev, ki de-
lajo po alternativnih pedagoških programih, pri nas še vedno majhno (Pro-
tner in Wakounig 2007).⁹
Maria Montessori je prvih pet let otrokovega razvoja označila kot zelo ob-
čutljivo obdobje za jezik, saj je otrok izredno dojemljiv za razvoj na področju
jezika, če ima na voljo primerne dražljaje iz okolja (Kordeš Demšar 2007, 81),
ki jih predstavlja tudi učilnica oz. igralnica in njena organizacija. Po M. Kor-
deš Demšar (2007, 84–86) so v pedagogiki montessori pomembni nekateri
principi učnega prostora, zlasti:
– Učenje z vrstniki in od njih, saj pedagogika montessori trdi, da se mlajši
otroci bolj igrajo in s tem učijo drug od drugega, čeprav ne nujno sku-
paj, kar bi sedaj lahko poimenovali kot horizontalno in medvrstniško
učenje. Zato so v vrtcih montessori heterogene skupine otrok, kar po-
meni, da so v skupinah otroci različne starosti.
– Učenje v kontekstu, kar pomeni, da se otroci učijo z delom, ne pa s po-
slušanjem vzgojiteljev. Poudarjajo učenje na terenu in učenje v različ-
nih ustanovah ali t. i. interaktivno učenje, ko imajo otroci možnost ro-
kovanja z različnimi predmeti, vrstniki, odraslimi in različnim gradivom
in morda tudi stališča, da ima premalo znanstveno utemeljenih teoretičnih podlag, ker je Mon-
tessorijeva do dognanj prišla pretežno na osnovi opazovanja otrok.
⁸ Ker gre za vrtce, poudarjamo učenje kot glavno dejavnost otrok, ne pa poučevanje, ki je bolj
usmerjeno v delo vzgojitelja.
⁹ Prvi vrtec montessori so v Sloveniji odprli leta 2002. To je zasebni katoliški Angelin vrtec v Ljub-
ljani. Na spletu dobimo podatke Združenja montessori Slovenije, da je v Sloveniji 20 vrtcev, od
tega je 9 vrtcev, ki so certificirani s strani Združenja montessori Slovenije.
273
