Page 270 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 270
bara Baloh in Majda Cencič
ki jih dosežemo z otrokovo aktivno vlogo. V številnih igrah je besedno sporo-
čanje njihov sestavni del, saj je večina iger vezana na besedno in tudi nebese-
dno izražanje. Z igro, ki lahko poteka tako v notranjem kot zunanjem prostoru
vrtca, razvijamo vse jezikovne spretnosti: uporabljamo sporočanjske vzorce,
razvijamo slušno zaznavanje (npr. poslušanje zvokov) in vidno zaznavanje (is-
kanje in poimenovanje likov v naravi), poglabljamo razumevanje prebranega
ali poslušanega ipd. (Baloh in Derganc 2018).
Učni prostor v pedagoški oz. didaktični literaturi in reformski
pedagogiki
Učni prostor je v Veliki didaktiki leta 1632 omenil že eden prvih pedagogov
in didaktikov, Jan Amos Komenský.³ Razpravljal je o učiteljih, učencih in učni
vsebini, pa tudi o notranjosti in zunanjosti šole. V obdobju, ko sploh še ni-
smo imeli vrtcev, obveznega šolanja in osnovnih šol, je zapisal: »Šola naj bo
na mirnem kraju, oddaljena od hrupa in vsega, kar bi motilo pozornost.« (Ko-
menský 1995, 91)
Dodal pa je tudi, da naj bo šola znotraj in zunaj prijetno urejena. Izpostavil
je tudi šolski vrt, sprehajanje – park in igranje v zunanjem okolju šole. Usmeril
pa se je le na obvezno osnovno šolo v maternem jeziku, ne glede na stan in
spol, saj naj bi se od rojstva do šestega leta starosti otrok vzgajal doma, pri
materi v družini, v t. i. materinski šoli (Žlebnik 1973).⁴
Friderik Fröbel, utemeljitelj predšolske pedagogike, je otrokov razvoj raz-
delil v tri obdobja: zgodnje otroštvo (od drugega, tretjega leta), srednje otro-
štvo (do sedmega leta) in deštvo (Žlebnik 1973). Menil je, da gre v prvem ob-
dobju za razvoj gibov in čutil, v drugem obdobju se čutila še bolj razvijejo,
začne pa se tudi prava vzgoja. Med glavnimi vzgojnimi sredstvi pa je izposta-
vil igro, umetniško delo in delo v naravi. Posebej je v tem obdobju poudaril
skrb za razvoj otrokovega govora. Tretjo razvojno stopnjo otrok pa je pove-
zoval s šolanjem.
Če so v začetku pedagogi govorili le o šoli, so se posledice industrializacije
pokazale tudi v potrebi po ustanovah za predšolske otroke. Po prvem vrtcu,
ki je bil odprt v Nemčiji leta 1837, so se nato vrtci začeli odpirati tudi drugod.
³ Komenský je svoje znamenito delo Velika didaktika najprej objavil leta 1632 v češkem jeziku,
leta 1657 pa je izšlo tudi v latinskem jeziku. Velika didaktika je v slovenskem jeziku prvič v ce-
loti izšla leta 1893 v prevodu Ravnika (Medveš 1993). Ponovna izdaja iz leta 1958 je sovpadala s
spremembami na področju šolstva, saj je bila leta 1958 v Sloveniji izvedena šolska reforma in
uvedena enotna osemletna osnovna šola. Tretjič pa je delo izšlo leta 1995 v državi Sloveniji.
⁴ Prvi otroški vrtec je leta 1837 v Nemčiji ustanovil Friderik Fröbel in tako začel razvijati predšolsko
vzgojo (Žlebnik 1973).
270
ki jih dosežemo z otrokovo aktivno vlogo. V številnih igrah je besedno sporo-
čanje njihov sestavni del, saj je večina iger vezana na besedno in tudi nebese-
dno izražanje. Z igro, ki lahko poteka tako v notranjem kot zunanjem prostoru
vrtca, razvijamo vse jezikovne spretnosti: uporabljamo sporočanjske vzorce,
razvijamo slušno zaznavanje (npr. poslušanje zvokov) in vidno zaznavanje (is-
kanje in poimenovanje likov v naravi), poglabljamo razumevanje prebranega
ali poslušanega ipd. (Baloh in Derganc 2018).
Učni prostor v pedagoški oz. didaktični literaturi in reformski
pedagogiki
Učni prostor je v Veliki didaktiki leta 1632 omenil že eden prvih pedagogov
in didaktikov, Jan Amos Komenský.³ Razpravljal je o učiteljih, učencih in učni
vsebini, pa tudi o notranjosti in zunanjosti šole. V obdobju, ko sploh še ni-
smo imeli vrtcev, obveznega šolanja in osnovnih šol, je zapisal: »Šola naj bo
na mirnem kraju, oddaljena od hrupa in vsega, kar bi motilo pozornost.« (Ko-
menský 1995, 91)
Dodal pa je tudi, da naj bo šola znotraj in zunaj prijetno urejena. Izpostavil
je tudi šolski vrt, sprehajanje – park in igranje v zunanjem okolju šole. Usmeril
pa se je le na obvezno osnovno šolo v maternem jeziku, ne glede na stan in
spol, saj naj bi se od rojstva do šestega leta starosti otrok vzgajal doma, pri
materi v družini, v t. i. materinski šoli (Žlebnik 1973).⁴
Friderik Fröbel, utemeljitelj predšolske pedagogike, je otrokov razvoj raz-
delil v tri obdobja: zgodnje otroštvo (od drugega, tretjega leta), srednje otro-
štvo (do sedmega leta) in deštvo (Žlebnik 1973). Menil je, da gre v prvem ob-
dobju za razvoj gibov in čutil, v drugem obdobju se čutila še bolj razvijejo,
začne pa se tudi prava vzgoja. Med glavnimi vzgojnimi sredstvi pa je izposta-
vil igro, umetniško delo in delo v naravi. Posebej je v tem obdobju poudaril
skrb za razvoj otrokovega govora. Tretjo razvojno stopnjo otrok pa je pove-
zoval s šolanjem.
Če so v začetku pedagogi govorili le o šoli, so se posledice industrializacije
pokazale tudi v potrebi po ustanovah za predšolske otroke. Po prvem vrtcu,
ki je bil odprt v Nemčiji leta 1837, so se nato vrtci začeli odpirati tudi drugod.
³ Komenský je svoje znamenito delo Velika didaktika najprej objavil leta 1632 v češkem jeziku,
leta 1657 pa je izšlo tudi v latinskem jeziku. Velika didaktika je v slovenskem jeziku prvič v ce-
loti izšla leta 1893 v prevodu Ravnika (Medveš 1993). Ponovna izdaja iz leta 1958 je sovpadala s
spremembami na področju šolstva, saj je bila leta 1958 v Sloveniji izvedena šolska reforma in
uvedena enotna osemletna osnovna šola. Tretjič pa je delo izšlo leta 1995 v državi Sloveniji.
⁴ Prvi otroški vrtec je leta 1837 v Nemčiji ustanovil Friderik Fröbel in tako začel razvijati predšolsko
vzgojo (Žlebnik 1973).
270
