Page 269 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 269
Učni prostor kot spodbuda inovativnega učenja sporazumevalne zmožnosti otrok v vrtcu
učiti jezika, potrebuje zase ustrezno izbiro jezika. Ko govorimo o slovenščini,
govorimo tudi o ustrezni izbiri socialne zvrsti jezika, torej slovenskega knji-
žnega jezika, pri čemer je še posebej pomemben vzgojitelj, saj ta predstavlja
otrokov jezikovni zgled. Koristno je, če jezikovne dejavnosti potekajo v spod-
budnem učnem prostoru, ki spodbuja raziskovanje, dinamično interakcijo ter
vedno novo podoživljanje subjektivne izkušnje. Otroci imajo v spodbudnem
učnem prostoru možnost, da določen pojem ali vsebino ponavljajo na več
načinov, tudi z različnimi čutili. S tem jo spoznavajo, vadijo, utrjujejo, kar je
še posebnega pomena, saj je na začetku otrokovega kognitivnega razvoja
izrednega pomena prav konkretnoizkustvena raven.
Iz lastne strokovne in raziskovalne prakse ugotavljamo (Baloh in Derganc
2018), da so za zgodnje učenje jezika pomembni tudi neprekinjen čas učenja
(načrtovane vsakodnevne jezikovne dejavnosti v okviru jezikovne vzgoje v
vrtcu), otrokovi razvojni stopnji prilagojena postopnost usvajanja jezika, mo-
tivacijsko spodbujeno spoznavanje jezika, kakovostna didaktična gradiva in
sredstva za učenje, spodbuden in inovativno urejen učni prostor, ki je do-
polnjen s sodobno opremljenim pisalnim kotičkom in tudi z IKT-tehnologijo;
nato tudi primerno opremljen knjižni kotiček z mehkimi in udobnimi sedeži
ter estetsko urejeno knjižno polico, dostopno otroku in opremljeno s kakovo-
stno otroško literaturo . . . in predvsem vzgojitelj, usposobljen za poučevanje
jezika ali jezikov v predšolskem obdobju.
Ugotavljamo tudi (Baloh in Derganc 2018), da je na začetku otrokovega ko-
gnitivnega razvoja dobro poudariti konkretno – izkustveno raven. Pri pre-
hodu od konkretnega k simbolnemu razumevanju pa so otroku v pomoč
različni didaktični pripomočki, npr. uporaba naravnih materialov (npr. kamni,
školjke, semena, plodovi, listi), ki jih otroci naberejo v zunanjem okolju vrtca,
prinesejo v igralnico in postanejo izhodišče za usvajanje besedišča.²
Za predšolskega otroka je najdinamičnejša oblika dejavnosti za pridobiva-
nje sporazumevalne zmožnosti igra. Ko igro vključimo v učni proces, pridobi
vlogo učne metode. Igra zahteva vključevanje preteklih izkušenj, spodbuja
domišljijo otrok, hkrati pa otroka spodbudi k razmišljanju o na novo prido-
bljenem znanju. Z igro sledimo vnaprej načrtovanim izobraževalnim ciljem,
² Kot primer navajamo čutno pot, ki je označena pot, opremljena z različnimi materiali (jesen-
sko listje, koruza, kostanj . . .), in je bila urejena v večnamenskem prostoru koprskega vrtca, pod
mentorstvom B. Baloh pa sta jo oblikovali študentki Marjeta Novak in Pia Roblek. Po njej so se
otroci sprehajali bosi in s pokritimi očmi. Poslušali so zvoke, ki jih je ustvarjal različen material,
po katerem so hodili. Slišane zvoke so poskušali posnemati (onomatopejski izrazi) in jih poi-
menovati (izpeljava glagolov). Hkrati so upovedovali občutke ob hoji po različnih materialih
(je prijetno, pika ipd.).
269
učiti jezika, potrebuje zase ustrezno izbiro jezika. Ko govorimo o slovenščini,
govorimo tudi o ustrezni izbiri socialne zvrsti jezika, torej slovenskega knji-
žnega jezika, pri čemer je še posebej pomemben vzgojitelj, saj ta predstavlja
otrokov jezikovni zgled. Koristno je, če jezikovne dejavnosti potekajo v spod-
budnem učnem prostoru, ki spodbuja raziskovanje, dinamično interakcijo ter
vedno novo podoživljanje subjektivne izkušnje. Otroci imajo v spodbudnem
učnem prostoru možnost, da določen pojem ali vsebino ponavljajo na več
načinov, tudi z različnimi čutili. S tem jo spoznavajo, vadijo, utrjujejo, kar je
še posebnega pomena, saj je na začetku otrokovega kognitivnega razvoja
izrednega pomena prav konkretnoizkustvena raven.
Iz lastne strokovne in raziskovalne prakse ugotavljamo (Baloh in Derganc
2018), da so za zgodnje učenje jezika pomembni tudi neprekinjen čas učenja
(načrtovane vsakodnevne jezikovne dejavnosti v okviru jezikovne vzgoje v
vrtcu), otrokovi razvojni stopnji prilagojena postopnost usvajanja jezika, mo-
tivacijsko spodbujeno spoznavanje jezika, kakovostna didaktična gradiva in
sredstva za učenje, spodbuden in inovativno urejen učni prostor, ki je do-
polnjen s sodobno opremljenim pisalnim kotičkom in tudi z IKT-tehnologijo;
nato tudi primerno opremljen knjižni kotiček z mehkimi in udobnimi sedeži
ter estetsko urejeno knjižno polico, dostopno otroku in opremljeno s kakovo-
stno otroško literaturo . . . in predvsem vzgojitelj, usposobljen za poučevanje
jezika ali jezikov v predšolskem obdobju.
Ugotavljamo tudi (Baloh in Derganc 2018), da je na začetku otrokovega ko-
gnitivnega razvoja dobro poudariti konkretno – izkustveno raven. Pri pre-
hodu od konkretnega k simbolnemu razumevanju pa so otroku v pomoč
različni didaktični pripomočki, npr. uporaba naravnih materialov (npr. kamni,
školjke, semena, plodovi, listi), ki jih otroci naberejo v zunanjem okolju vrtca,
prinesejo v igralnico in postanejo izhodišče za usvajanje besedišča.²
Za predšolskega otroka je najdinamičnejša oblika dejavnosti za pridobiva-
nje sporazumevalne zmožnosti igra. Ko igro vključimo v učni proces, pridobi
vlogo učne metode. Igra zahteva vključevanje preteklih izkušenj, spodbuja
domišljijo otrok, hkrati pa otroka spodbudi k razmišljanju o na novo prido-
bljenem znanju. Z igro sledimo vnaprej načrtovanim izobraževalnim ciljem,
² Kot primer navajamo čutno pot, ki je označena pot, opremljena z različnimi materiali (jesen-
sko listje, koruza, kostanj . . .), in je bila urejena v večnamenskem prostoru koprskega vrtca, pod
mentorstvom B. Baloh pa sta jo oblikovali študentki Marjeta Novak in Pia Roblek. Po njej so se
otroci sprehajali bosi in s pokritimi očmi. Poslušali so zvoke, ki jih je ustvarjal različen material,
po katerem so hodili. Slišane zvoke so poskušali posnemati (onomatopejski izrazi) in jih poi-
menovati (izpeljava glagolov). Hkrati so upovedovali občutke ob hoji po različnih materialih
(je prijetno, pika ipd.).
269
