Page 268 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 268
bara Baloh in Majda Cencič
didaktičnim pristopom (Podgoršek 2016). Tudi Grah (2013) meni, da je učno
okolje seštevek fizičnih in socialnih pogojev, učnih materialov, postopka po-
učevanja, oblikovanja učnega prostora, discipline otrok, sodelovanja otrok in
vzgojitelja, oblik in metod nudenja pomoči otrokom z učnimi težavami ipd.
Študija OECD (2013) učni prostor izpostavlja kot pomemben element uč-
nega okolja. Ker se v besedilu usmerjamo le v en element ali vidik učnega
okolja, v vzgojno-izobraževalne stavbe ali zgradbe, uporabljamo pojem učni
prostor.
Učni prostor bomo osvetlili tudi z zgodovinskega vidika in v povezavi s
težnjami reformske pedagogike, to je s pedagogiko montessori in koncep-
tom Reggio Emilia, ter ga povezali z razvijanjem sporazumevalne zmožnosti
otrok. Besedilo zaključujemo s primerom inovativnega pristopa razvijanja
sporazumevalne zmožnosti otrok, ki jih ponuja spodbuden učni prostor
enega slovenskega vrtca, ki poudarja tudi veččutno učenje.
Učni prostor, v katerem se udejanja otrokovo učenje jezika, je za vzgoji-
telja priložnost, da otroku ponudi in izgradi podlago za nadaljnje vzgajanje
k dialogu s prostorom, s ciljem pridobivanja in razvijanja sporazumevalne
zmožnosti. Ker se usmerjamo v učni prostor, ki naj podpira učenje sporazu-
mevalne zmožnosti v vrtcu, najprej predstavimo pomen učenja sporazume-
valne zmožnosti v vrtcu.
Razvijanje sporazumevalne zmožnosti v vrtcu
Sodobna didaktika slovenščine v predšolskem obdobju temelji na komuni-
kacijskem pristopu učenja jezika in književnosti, ki postavlja kot temeljni cilj
jezikovnega in književnega pouka razvijanje sporazumevalne in recepcijske
zmožnosti, kar udejanjamo skozi štiri sporazumevalne dejavnosti: posluša-
nje, branje, govorjenje in pisanje. V predšolskem obdobju spodbujamo pred-
vsem poslušanje in govorjenje, pisanje in branje pa sta predvsem v domeni
odrasle osebe, torej vzgojitelja, ki pri otroku razvija predbralne in predpisalne
zmožnosti. Jezikovne vzgoje v vrtcu pa ne razumemo samo v ožjem pomenu,
saj je slovenski jezik v predšolskem obdobju tudi učni jezik in kot tak zavezu-
joč za vsa kurikularna področja v vrtcu.
Otrok je v predšolskem obdobju usmerjen predvsem v neposredno živ-
ljenjsko izkušnjo, ki jo doživlja, kar pogojuje tudi potrebo po neposrednem
jezikovnem odzivanju. Jezikov kot sporazumevalnih sredstev pa je v otroko-
vem življenjskem okolju več: poleg družinskega govora, govora v vrtcu, ki se
v registru in govornem položaju razlikujeta, se mu jezik ponuja tudi v sred-
stvih javnega obveščanja (otroški tisk, radio, televizija, pametni telefon, in-
ternet . . .), glasbi, sliki, fotografiji, ilustraciji ipd. Ko se predšolski otrok začne
268
didaktičnim pristopom (Podgoršek 2016). Tudi Grah (2013) meni, da je učno
okolje seštevek fizičnih in socialnih pogojev, učnih materialov, postopka po-
učevanja, oblikovanja učnega prostora, discipline otrok, sodelovanja otrok in
vzgojitelja, oblik in metod nudenja pomoči otrokom z učnimi težavami ipd.
Študija OECD (2013) učni prostor izpostavlja kot pomemben element uč-
nega okolja. Ker se v besedilu usmerjamo le v en element ali vidik učnega
okolja, v vzgojno-izobraževalne stavbe ali zgradbe, uporabljamo pojem učni
prostor.
Učni prostor bomo osvetlili tudi z zgodovinskega vidika in v povezavi s
težnjami reformske pedagogike, to je s pedagogiko montessori in koncep-
tom Reggio Emilia, ter ga povezali z razvijanjem sporazumevalne zmožnosti
otrok. Besedilo zaključujemo s primerom inovativnega pristopa razvijanja
sporazumevalne zmožnosti otrok, ki jih ponuja spodbuden učni prostor
enega slovenskega vrtca, ki poudarja tudi veččutno učenje.
Učni prostor, v katerem se udejanja otrokovo učenje jezika, je za vzgoji-
telja priložnost, da otroku ponudi in izgradi podlago za nadaljnje vzgajanje
k dialogu s prostorom, s ciljem pridobivanja in razvijanja sporazumevalne
zmožnosti. Ker se usmerjamo v učni prostor, ki naj podpira učenje sporazu-
mevalne zmožnosti v vrtcu, najprej predstavimo pomen učenja sporazume-
valne zmožnosti v vrtcu.
Razvijanje sporazumevalne zmožnosti v vrtcu
Sodobna didaktika slovenščine v predšolskem obdobju temelji na komuni-
kacijskem pristopu učenja jezika in književnosti, ki postavlja kot temeljni cilj
jezikovnega in književnega pouka razvijanje sporazumevalne in recepcijske
zmožnosti, kar udejanjamo skozi štiri sporazumevalne dejavnosti: posluša-
nje, branje, govorjenje in pisanje. V predšolskem obdobju spodbujamo pred-
vsem poslušanje in govorjenje, pisanje in branje pa sta predvsem v domeni
odrasle osebe, torej vzgojitelja, ki pri otroku razvija predbralne in predpisalne
zmožnosti. Jezikovne vzgoje v vrtcu pa ne razumemo samo v ožjem pomenu,
saj je slovenski jezik v predšolskem obdobju tudi učni jezik in kot tak zavezu-
joč za vsa kurikularna področja v vrtcu.
Otrok je v predšolskem obdobju usmerjen predvsem v neposredno živ-
ljenjsko izkušnjo, ki jo doživlja, kar pogojuje tudi potrebo po neposrednem
jezikovnem odzivanju. Jezikov kot sporazumevalnih sredstev pa je v otroko-
vem življenjskem okolju več: poleg družinskega govora, govora v vrtcu, ki se
v registru in govornem položaju razlikujeta, se mu jezik ponuja tudi v sred-
stvih javnega obveščanja (otroški tisk, radio, televizija, pametni telefon, in-
ternet . . .), glasbi, sliki, fotografiji, ilustraciji ipd. Ko se predšolski otrok začne
268
