Page 242 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 242
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
ločili, da bomo definirali tri različne časovne intervale, ki jih v teoriji naj-
pogosteje omenjamo. Kot prvi časovni interval je opredeljeno 30 minut
trajajoče potovanje z osebnim avtomobilom. Drugi interval je vključeval
45-minutno časovno obdobje, tretji interval je predstavljal 60-minutno
časovno obdobje. To pomeni, da smo kot rezultat dobili tri različne mo-
žne rešitve.
Različne modele lokacija-alokacija smo uporabili skupaj z orodjem
ArcGIS za mrežne analize. Modeli lokacija-alokacija nam niso poda-
li zgolj informacije, kje morajo biti locirane splošne bolnišnice, ampak
so nam v drugem koraku odgovorili tudi na vprašanje, kolikšno je naj-
manjše število izvajalcev, ki lahko pokrije potrebe prebivalcev po stori-
tvah zdravstvenega varstva znotraj določenega območja. Na ta način smo
določili tudi število izvajalcev, s katerimi smo poskušali pokriti čim viš-
242 ji delež prebivalstva, ki potrebuje zdravstvene storitve. Število splošnih
bolnišnic se enako kot v primeru opredelitve optimalnih lokacij splošnih
bolnišnic razlikuje glede na različne časovne intervale. Projekcije prostor-
ske dostopnosti izvajalcev sekundarne zdravstvene dejavnosti tako prika-
zujejo dva rezultata, pri čemer prvi rezultat predstavlja hipotetične loka-
cije optimalno lociranih splošnih bolnišnic, drugi rezultat pa ponazarja
število takšnih lokacij oziroma hipotetično število splošnih bolnišnic,
ki osemdesetim odstotkom prebivalstva zagotavljajo dostopnost do bol-
nišničnih storitev v različnih časovnih intervalih. Rezultati, ki se kaže-
jo v različnih lokacijah in različnem številu splošnih bolnišnic, so posle-
dica razlik med tremi časovnimi intervali dostopnosti. Ti predstavljajo
povprečen potovalni čas z osebnim avtomobilom, ki ga bolniki potrebu-
jejo za potovanje od točke, kjer se pojavi potreba po zdravstvenih stori-
tvah, do najbližje splošne bolnišnice.
Znotraj prve projekcije prostorske dostopnosti smo kot maksima-
len časovni interval dostopnosti, ki ga potrebujejo bolniki do najbližje
splošne bolnišnice, definirali 30 minut dolgo potovanje z osebnim av-
tomobilom. V tem primeru so rezultati pokazali, da lahko zagotovimo
dostopnost osemdesetim odstotkom prebivalstva z desetimi optimalno
lociranimi bolnišnicami. Optimalne lokacije splošnih bolnišnic bi bile
znotraj mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti locirane v Celju, Mur-
ski Soboti, Ljubljani, Kranju, Ptuju, Mariboru, Novi Gorici, Kopru, Za-
gorju ob Savi in Novem mestu. V primerjavi z obstoječim stanjem bi se
torej zmanjšalo število izvajalcev na sekundarni ravni zdravstvene dejav-
nosti za dve bolnišnici. Poleg tega pa bi bile splošne bolnišnice locirane na
drugih lokacijah. Znotraj obalno-kraške regije bi se lokacija Splošne bol-
nišnice Izole prestavila v Koper, znotraj zasavske regije pa bi se lokacija
ločili, da bomo definirali tri različne časovne intervale, ki jih v teoriji naj-
pogosteje omenjamo. Kot prvi časovni interval je opredeljeno 30 minut
trajajoče potovanje z osebnim avtomobilom. Drugi interval je vključeval
45-minutno časovno obdobje, tretji interval je predstavljal 60-minutno
časovno obdobje. To pomeni, da smo kot rezultat dobili tri različne mo-
žne rešitve.
Različne modele lokacija-alokacija smo uporabili skupaj z orodjem
ArcGIS za mrežne analize. Modeli lokacija-alokacija nam niso poda-
li zgolj informacije, kje morajo biti locirane splošne bolnišnice, ampak
so nam v drugem koraku odgovorili tudi na vprašanje, kolikšno je naj-
manjše število izvajalcev, ki lahko pokrije potrebe prebivalcev po stori-
tvah zdravstvenega varstva znotraj določenega območja. Na ta način smo
določili tudi število izvajalcev, s katerimi smo poskušali pokriti čim viš-
242 ji delež prebivalstva, ki potrebuje zdravstvene storitve. Število splošnih
bolnišnic se enako kot v primeru opredelitve optimalnih lokacij splošnih
bolnišnic razlikuje glede na različne časovne intervale. Projekcije prostor-
ske dostopnosti izvajalcev sekundarne zdravstvene dejavnosti tako prika-
zujejo dva rezultata, pri čemer prvi rezultat predstavlja hipotetične loka-
cije optimalno lociranih splošnih bolnišnic, drugi rezultat pa ponazarja
število takšnih lokacij oziroma hipotetično število splošnih bolnišnic,
ki osemdesetim odstotkom prebivalstva zagotavljajo dostopnost do bol-
nišničnih storitev v različnih časovnih intervalih. Rezultati, ki se kaže-
jo v različnih lokacijah in različnem številu splošnih bolnišnic, so posle-
dica razlik med tremi časovnimi intervali dostopnosti. Ti predstavljajo
povprečen potovalni čas z osebnim avtomobilom, ki ga bolniki potrebu-
jejo za potovanje od točke, kjer se pojavi potreba po zdravstvenih stori-
tvah, do najbližje splošne bolnišnice.
Znotraj prve projekcije prostorske dostopnosti smo kot maksima-
len časovni interval dostopnosti, ki ga potrebujejo bolniki do najbližje
splošne bolnišnice, definirali 30 minut dolgo potovanje z osebnim av-
tomobilom. V tem primeru so rezultati pokazali, da lahko zagotovimo
dostopnost osemdesetim odstotkom prebivalstva z desetimi optimalno
lociranimi bolnišnicami. Optimalne lokacije splošnih bolnišnic bi bile
znotraj mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti locirane v Celju, Mur-
ski Soboti, Ljubljani, Kranju, Ptuju, Mariboru, Novi Gorici, Kopru, Za-
gorju ob Savi in Novem mestu. V primerjavi z obstoječim stanjem bi se
torej zmanjšalo število izvajalcev na sekundarni ravni zdravstvene dejav-
nosti za dve bolnišnici. Poleg tega pa bi bile splošne bolnišnice locirane na
drugih lokacijah. Znotraj obalno-kraške regije bi se lokacija Splošne bol-
nišnice Izole prestavila v Koper, znotraj zasavske regije pa bi se lokacija
