Page 244 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 244
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
sekundarne zdravstvene dejavnosti smo z definiranjem merila, ki govori
o maksimalnem intervalu dostopnosti, ki je z vidika koristnosti še spre-
jemljiv za bolnika, definirali optimalne lokacije slovenskih splošnih bol-
nišnic. Pri tem smo upoštevali tako gostoto prebivalstva, lokacije naselij
s številom prebivalstva, kot tudi povprečne potovalne hitrosti na kate-
goriziranem cestnem omrežju. Rezultati variirajo glede na opisana meri-
la, pri čemer smo posebej prikazali, kako se spreminjajo optimalne loka-
cije splošnih bolnišnic s spreminjanjem časovnega intervala dostopnosti.
V različnih modelih smo z definiranjem maksimalnega potovalnega časa
podrobneje prikazali možne oblike mreže sekundarne zdravstvene dejav-
nosti. S tem smo pokazali, kako so optimalne lokacije slovenskih splo-
šnih bolnišnic odvisne od lokacij naselij s številom prebivalstva, povpreč-
ne potovalne hitrosti na kategoriziranem cestnem omrežju in časovnega
244 intervala dostopnosti. Hipotezo 3 smo tako na osnovi rezultatov sprejeli.
Z definiranjem optimalnih lokacij in števila splošnih bolnišnic znot-
raj različnih časovnih intervalov smo opredelili tri najrelevantnejše pro-
jekcije postavitve izvajalcev znotraj mreže sekundarne zdravstvene dejav-
nosti, ki zagotavljajo dostopnost do zdravstvenih storitev v posameznem
časovnem okviru osemdesetim odstotkom prebivalstva. S tem odgovo-
rimo na vprašanje, kje morajo biti splošne bolnišnice locirane in koliko
splošnih bolnišnic potrebujemo znotraj mreže sekundarne zdravstvene
dejavnosti. Na ta način zadostimo cilju monografije, ki je prikazati različ-
ne možne projekcije postavitve mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti
v Sloveniji. Če se oblikovalci zdravstvene politike torej odločijo, da je tre-
ba vse storitve sekundarne ravni zdravstvene dejavnosti zagotoviti prebi-
valcem znotraj 30-minutnega časovnega intervala, v Sloveniji potrebuje-
mo deset splošnih bolnišnic. Če se v okviru zdravstvene politike sprejme
sklep, da se slovenskemu zdravstvenemu sistemu nameni manj finančnih
sredstev ter da je dovolj, da so bolnišnične storitve prebivalcem dostopne
znotraj 45-minutnega časovnega intervala, potem v Sloveniji potrebuje-
mo pet splošnih bolnišnic. Če pa se oblikovalci zdravstvene politike od-
ločijo, da bodo zagotovili storitve na sekundarni ravni zdravstvene dejav-
nosti prebivalcem zgolj znotraj 60-minutnega časovnega intervala, potem
sta v Sloveniji dovolj zgolj dve splošni bolnišnici.
Z definiranjem optimalnih lokacij in števila splošnih bolnišnic dose-
žemo drugi cilj mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti, ki je zagotoviti,
da se storitve na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti čim bolj pribli-
žajo posameznemu prebivalcu, kar pomeni, da je mogoče ob danih pogo-
jih doseči večjo stopnjo dostopnosti zdravstvenega varstva. Pri tem se je
treba zavedati, čim bližje so storitve zdravstvenega varstva bolniku, tem
sekundarne zdravstvene dejavnosti smo z definiranjem merila, ki govori
o maksimalnem intervalu dostopnosti, ki je z vidika koristnosti še spre-
jemljiv za bolnika, definirali optimalne lokacije slovenskih splošnih bol-
nišnic. Pri tem smo upoštevali tako gostoto prebivalstva, lokacije naselij
s številom prebivalstva, kot tudi povprečne potovalne hitrosti na kate-
goriziranem cestnem omrežju. Rezultati variirajo glede na opisana meri-
la, pri čemer smo posebej prikazali, kako se spreminjajo optimalne loka-
cije splošnih bolnišnic s spreminjanjem časovnega intervala dostopnosti.
V različnih modelih smo z definiranjem maksimalnega potovalnega časa
podrobneje prikazali možne oblike mreže sekundarne zdravstvene dejav-
nosti. S tem smo pokazali, kako so optimalne lokacije slovenskih splo-
šnih bolnišnic odvisne od lokacij naselij s številom prebivalstva, povpreč-
ne potovalne hitrosti na kategoriziranem cestnem omrežju in časovnega
244 intervala dostopnosti. Hipotezo 3 smo tako na osnovi rezultatov sprejeli.
Z definiranjem optimalnih lokacij in števila splošnih bolnišnic znot-
raj različnih časovnih intervalov smo opredelili tri najrelevantnejše pro-
jekcije postavitve izvajalcev znotraj mreže sekundarne zdravstvene dejav-
nosti, ki zagotavljajo dostopnost do zdravstvenih storitev v posameznem
časovnem okviru osemdesetim odstotkom prebivalstva. S tem odgovo-
rimo na vprašanje, kje morajo biti splošne bolnišnice locirane in koliko
splošnih bolnišnic potrebujemo znotraj mreže sekundarne zdravstvene
dejavnosti. Na ta način zadostimo cilju monografije, ki je prikazati različ-
ne možne projekcije postavitve mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti
v Sloveniji. Če se oblikovalci zdravstvene politike torej odločijo, da je tre-
ba vse storitve sekundarne ravni zdravstvene dejavnosti zagotoviti prebi-
valcem znotraj 30-minutnega časovnega intervala, v Sloveniji potrebuje-
mo deset splošnih bolnišnic. Če se v okviru zdravstvene politike sprejme
sklep, da se slovenskemu zdravstvenemu sistemu nameni manj finančnih
sredstev ter da je dovolj, da so bolnišnične storitve prebivalcem dostopne
znotraj 45-minutnega časovnega intervala, potem v Sloveniji potrebuje-
mo pet splošnih bolnišnic. Če pa se oblikovalci zdravstvene politike od-
ločijo, da bodo zagotovili storitve na sekundarni ravni zdravstvene dejav-
nosti prebivalcem zgolj znotraj 60-minutnega časovnega intervala, potem
sta v Sloveniji dovolj zgolj dve splošni bolnišnici.
Z definiranjem optimalnih lokacij in števila splošnih bolnišnic dose-
žemo drugi cilj mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti, ki je zagotoviti,
da se storitve na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti čim bolj pribli-
žajo posameznemu prebivalcu, kar pomeni, da je mogoče ob danih pogo-
jih doseči večjo stopnjo dostopnosti zdravstvenega varstva. Pri tem se je
treba zavedati, čim bližje so storitve zdravstvenega varstva bolniku, tem
