Page 243 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 243
Ključne smernice postavitve optimalne mereže sekundarne zdravstvene dejavnosti 243
Splošne bolnišnice Trbovlje zamenjala z lokacijo v Zagorju ob Savi. V po-
savski regiji bi bila izločena Splošna bolnišnica Brežice, v koroški regiji pa
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec.
V drugi projekciji prostorske dostopnosti smo kot maksimalen časov-
ni interval dostopnosti, ki ga potrebujejo bolniki za potovanje do najbliž-
je splošne bolnišnice, definirali 45 minut dolgo potovanje z osebnim av-
tomobilom. Skladno z daljšim časovnim intervalom dostopnosti bi v tem
primeru potrebovali pet splošnih bolnišnic za pokritje potreb osemdese-
tih odstotkov prebivalstva. Optimalno locirane bolnišnice bi bile v petih
večjih krajih v Sloveniji, to so Celje, Ljubljana, Maribor, Koper in Novo
mesto. Glede na obstoječo mrežo sekundarne zdravstvene dejavnosti bi
imeli znotraj potencialne mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti se-
dem splošnih bolnišnic manj. Na ta način bi bila znotraj posavske regije
izločena Splošna bolnišnica Brežice, znotraj gorenjske regije ne bi bilo več
Splošne bolnišnice Jesenice, v pomurski regiji bi se izognili Splošni bol-
nišnici Murska Sobota, v goriški regiji bi bila izločena Splošna bolnišni-
ca Nova Gorica, v podravski regiji ne bi bilo več Splošne bolnišnice Ptuj,
v koroški regiji bi se izognili Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, v zasavski
regiji pa bi bila izločena Splošna bolnišnica Trbovlje. V območju obalno-
-kraške regije bi se lokacija Splošne bolnišnice Izola prestavila v Koper.
V tretji projekciji prostorske dostopnosti smo kot maksimalen časov-
ni interval dostopnosti, ki ga potrebujejo bolniki do najbližje splošne bol-
nišnice, definirali 60 minut dolgo potovanje z osebnim avtomobilom. V
tem primeru bi, da bi dosegli osemdeset odstotno pokritost prebivalstva
znotraj omenjenega časovnega intervala, potrebovali zgolj dve splošni
bolnišnici. Potencialno mrežo sekundarne zdravstvene dejavnosti bi tako
sestavljali zgolj dve optimalno locirani splošni bolnišnici. Prva splošna
bolnišnica bi bila locirana znotraj osrednjeslovenske regije, natančneje v
Ljubljani, druga splošna bolnišnic pa bi bila locirana v podravski regiji, in
sicer v Slovenski Bistrici. Splošna bolnišnica Brežice, Splošna bolnišnica
Celje, Splošna bolnišnica Izola, Splošna bolnišnica Jesenice, Univerzite-
tni klinični center Maribor, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Splošna
bolnišnica Nova Gorica, Splošna bolnišnica Novo mesto, Splošna bolni-
šnica Ptuj, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec in Splošna bolnišnica Tr-
bovlje pa bi bile iz mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti izvzete.
Skladno z dobljenimi rezultati smo lahko preverili hipotezo 3, kjer
smo predvidevali, da so optimalne lokacije slovenskih splošnih bolnišnic
odvisne od lokacij naselij s številom prebivalstva, povprečne potovalne hi-
trosti na kategoriziranem cestnem omrežju in časovnega intervala dosto-
pnosti. Skladno z rezultati analize projekcij postavitve optimalne mreže
Splošne bolnišnice Trbovlje zamenjala z lokacijo v Zagorju ob Savi. V po-
savski regiji bi bila izločena Splošna bolnišnica Brežice, v koroški regiji pa
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec.
V drugi projekciji prostorske dostopnosti smo kot maksimalen časov-
ni interval dostopnosti, ki ga potrebujejo bolniki za potovanje do najbliž-
je splošne bolnišnice, definirali 45 minut dolgo potovanje z osebnim av-
tomobilom. Skladno z daljšim časovnim intervalom dostopnosti bi v tem
primeru potrebovali pet splošnih bolnišnic za pokritje potreb osemdese-
tih odstotkov prebivalstva. Optimalno locirane bolnišnice bi bile v petih
večjih krajih v Sloveniji, to so Celje, Ljubljana, Maribor, Koper in Novo
mesto. Glede na obstoječo mrežo sekundarne zdravstvene dejavnosti bi
imeli znotraj potencialne mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti se-
dem splošnih bolnišnic manj. Na ta način bi bila znotraj posavske regije
izločena Splošna bolnišnica Brežice, znotraj gorenjske regije ne bi bilo več
Splošne bolnišnice Jesenice, v pomurski regiji bi se izognili Splošni bol-
nišnici Murska Sobota, v goriški regiji bi bila izločena Splošna bolnišni-
ca Nova Gorica, v podravski regiji ne bi bilo več Splošne bolnišnice Ptuj,
v koroški regiji bi se izognili Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, v zasavski
regiji pa bi bila izločena Splošna bolnišnica Trbovlje. V območju obalno-
-kraške regije bi se lokacija Splošne bolnišnice Izola prestavila v Koper.
V tretji projekciji prostorske dostopnosti smo kot maksimalen časov-
ni interval dostopnosti, ki ga potrebujejo bolniki do najbližje splošne bol-
nišnice, definirali 60 minut dolgo potovanje z osebnim avtomobilom. V
tem primeru bi, da bi dosegli osemdeset odstotno pokritost prebivalstva
znotraj omenjenega časovnega intervala, potrebovali zgolj dve splošni
bolnišnici. Potencialno mrežo sekundarne zdravstvene dejavnosti bi tako
sestavljali zgolj dve optimalno locirani splošni bolnišnici. Prva splošna
bolnišnica bi bila locirana znotraj osrednjeslovenske regije, natančneje v
Ljubljani, druga splošna bolnišnic pa bi bila locirana v podravski regiji, in
sicer v Slovenski Bistrici. Splošna bolnišnica Brežice, Splošna bolnišnica
Celje, Splošna bolnišnica Izola, Splošna bolnišnica Jesenice, Univerzite-
tni klinični center Maribor, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Splošna
bolnišnica Nova Gorica, Splošna bolnišnica Novo mesto, Splošna bolni-
šnica Ptuj, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec in Splošna bolnišnica Tr-
bovlje pa bi bile iz mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti izvzete.
Skladno z dobljenimi rezultati smo lahko preverili hipotezo 3, kjer
smo predvidevali, da so optimalne lokacije slovenskih splošnih bolnišnic
odvisne od lokacij naselij s številom prebivalstva, povprečne potovalne hi-
trosti na kategoriziranem cestnem omrežju in časovnega intervala dosto-
pnosti. Skladno z rezultati analize projekcij postavitve optimalne mreže
