Page 240 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 240
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
dala metoda SFA. Znotraj metode SFA namreč najvišje mere učinkovi-
tosti dosegata Splošna bolnišnica Celje in Splošna bolnišnica Murska
Sobota. Obe splošni bolnišnici pa spadata tudi v skupino bolnišnic, ki
se na podlagi ocenjevanja dolgoročnih stroškovnih funkcij najbolj prib-
liža optimalni velikosti izvajalca zdravstvene dejavnosti. Na drugi strani
je metoda DEA definirala, da najvišje mere učinkovitosti dosega Splošna
bolnišnica Brežice, pri čemer pa se ta bolnišnica na podlagi ocenjevanja
dolgoročnih stroškovnih funkcij ne nahaja v bližini točke optimalne veli-
kosti splošne bolnišnice. Skladno s tem vidimo, da so v našem primeru na
podlagi definiranja optimalne velikosti izvajalca zdravstvene dejavnosti
relevantnejši z metodo SFA dobljeni rezultati. To je tudi podlaga pri naši
odločitvi, ko smo se odločili, da kot ekonomsko najučinkovitejšo sloven-
sko splošno bolnišnico definiramo Splošno bolnišnico Celje.
240 Z vidika ekonomske učinkovitosti je smiselno, da splošna bolnišni-
ca proizvaja tisto količino proizvodnje, pri kateri ima najnižje stroške na
posameznega obravnavanega bolnika. Skladno s tem je tudi racionalna
odločitev plačnika zdravstvenih storitev, da postavi ceno na raven mini-
malnih dolgoročnih stroškov, kar izvajalce prisili, da proizvajajo v toč-
ki, kjer imajo najnižje stroške na posamezno proizvedeno enoto. Pretekli
poslovni rezultati izvajalcev sekundarne zdravstvene dejavnosti v Slove-
niji kažejo, da večina izvajalcev posluje v bližini točke ničelnega dobič-
ka. Skladno s tem smo predvidevali, da je plačnik zdravstvenih storitev
postavil ceno na raven minimalnih dolgoročnih povprečnih stroškov,
kar pomeni, da je točka optimalne velikost ob pogoju presečišča dolgo-
ročnih mejnih stroškov in premice cene ravno v minimumu dolgoročnih
povprečnih stroškov. Zvezna in grafična analiza ocenjevanja dolgoročnih
stroškovnih funkcij sta nam pokazali, da optimalna velikost izvajalca se-
kundarne zdravstvene dejavnosti ni v minimumu dolgoročnih povpreč-
nih stroškov, saj je cena zdravstvenih storitev postavljena višje, skladno s
tem pa je tudi presečišče dolgoročnih mejnih stroškov in premice cene,
ki določa optimalno velikost izvajalca zdravstvene dejavnosti, pri večjem
obsegu proizvodnje.
Kot ekonomsko najučinkovitejšo slovensko splošno bolnišnico smo
opredelili Splošno bolnišnico Celje. Naša odločitev je posledica dejstva,
da na ta način definiramo ekonomsko najučinkovitejšo splošno bolni-
šnico ne samo na podlagi analiz mer tehnične, alokacijske in stroškov-
ne učinkovitosti, ampak tudi z opredelitvijo njene optimalne velikosti.
S tem ne odgovorimo zgolj na vprašanje, kakšna učinkovita splošna bol-
nišnica naj deluje znotraj mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti, am-
pak podajamo tudi odgovor na vprašanje, koliko storitev mora splošna
dala metoda SFA. Znotraj metode SFA namreč najvišje mere učinkovi-
tosti dosegata Splošna bolnišnica Celje in Splošna bolnišnica Murska
Sobota. Obe splošni bolnišnici pa spadata tudi v skupino bolnišnic, ki
se na podlagi ocenjevanja dolgoročnih stroškovnih funkcij najbolj prib-
liža optimalni velikosti izvajalca zdravstvene dejavnosti. Na drugi strani
je metoda DEA definirala, da najvišje mere učinkovitosti dosega Splošna
bolnišnica Brežice, pri čemer pa se ta bolnišnica na podlagi ocenjevanja
dolgoročnih stroškovnih funkcij ne nahaja v bližini točke optimalne veli-
kosti splošne bolnišnice. Skladno s tem vidimo, da so v našem primeru na
podlagi definiranja optimalne velikosti izvajalca zdravstvene dejavnosti
relevantnejši z metodo SFA dobljeni rezultati. To je tudi podlaga pri naši
odločitvi, ko smo se odločili, da kot ekonomsko najučinkovitejšo sloven-
sko splošno bolnišnico definiramo Splošno bolnišnico Celje.
240 Z vidika ekonomske učinkovitosti je smiselno, da splošna bolnišni-
ca proizvaja tisto količino proizvodnje, pri kateri ima najnižje stroške na
posameznega obravnavanega bolnika. Skladno s tem je tudi racionalna
odločitev plačnika zdravstvenih storitev, da postavi ceno na raven mini-
malnih dolgoročnih stroškov, kar izvajalce prisili, da proizvajajo v toč-
ki, kjer imajo najnižje stroške na posamezno proizvedeno enoto. Pretekli
poslovni rezultati izvajalcev sekundarne zdravstvene dejavnosti v Slove-
niji kažejo, da večina izvajalcev posluje v bližini točke ničelnega dobič-
ka. Skladno s tem smo predvidevali, da je plačnik zdravstvenih storitev
postavil ceno na raven minimalnih dolgoročnih povprečnih stroškov,
kar pomeni, da je točka optimalne velikost ob pogoju presečišča dolgo-
ročnih mejnih stroškov in premice cene ravno v minimumu dolgoročnih
povprečnih stroškov. Zvezna in grafična analiza ocenjevanja dolgoročnih
stroškovnih funkcij sta nam pokazali, da optimalna velikost izvajalca se-
kundarne zdravstvene dejavnosti ni v minimumu dolgoročnih povpreč-
nih stroškov, saj je cena zdravstvenih storitev postavljena višje, skladno s
tem pa je tudi presečišče dolgoročnih mejnih stroškov in premice cene,
ki določa optimalno velikost izvajalca zdravstvene dejavnosti, pri večjem
obsegu proizvodnje.
Kot ekonomsko najučinkovitejšo slovensko splošno bolnišnico smo
opredelili Splošno bolnišnico Celje. Naša odločitev je posledica dejstva,
da na ta način definiramo ekonomsko najučinkovitejšo splošno bolni-
šnico ne samo na podlagi analiz mer tehnične, alokacijske in stroškov-
ne učinkovitosti, ampak tudi z opredelitvijo njene optimalne velikosti.
S tem ne odgovorimo zgolj na vprašanje, kakšna učinkovita splošna bol-
nišnica naj deluje znotraj mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti, am-
pak podajamo tudi odgovor na vprašanje, koliko storitev mora splošna
