Page 239 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 239
Ključne smernice postavitve optimalne mereže sekundarne zdravstvene dejavnosti 239
liti najznačilnejšo obliko dolgoročne stroškovne funkcije izvajalca zdra-
vstvene dejavnosti. Takšna ocena je smiselna predvsem zato, da dobimo
zanesljivejši pogled na dolgoročno stroškovno funkcijo izvajalca zdrav
stvene dejavnosti.
Optimalna velikost izvajalcev zdravstvene dejavnosti je pri velikosti,
ki daje minimalne dolgoročne povprečne stroške. To velja v primeru, ko
je tržna cena postavljena na raven minimalnih dolgoročnih povprečnih
stroškov splošne bolnišnice in če ta minimizira stroške ter maksimira pri-
hodke. Če izračunamo optimalno velikost izvajalca sekundarne zdrav
stvene dejavnosti skladno z minimumom dolgoročnih povprečnih stro-
škov, nam rezultat pokaže, da ima optimalna splošna bolnišnica najnižje
stroške na enoto proizvodnje pri 188.032 bolnikih letno. To velja v prime-
ru podatkov splošnih bolnišnic za leto 2014. Če upoštevamo rezultate, ki
temeljijo na podatkih splošnih bolnišnic za celotno opazovano obdobje,
torej od leta 2005 do leta 2014, pa vidimo, da se najnižji stroški na enoto
proizvodnje gibljejo od 188.032 do 242.947 obravnav bolnikov letno. To
je raven proizvodnje, pri kateri so ekonomije obsega največje.
Ob upoštevanju dejstva, da je povprečna cena storitve, ki jo plač-
nik zdravstvenih storitev plačuje izvajalcem zdravstvene dejavnosti, nad
minimalnimi dolgoročnimi povprečnimi stroški, je optimalna velikost
splošne bolnišnice na podlagi podatkov splošnih bolnišnic za leto 2014
pri večjem obsegu proizvodnje, to je pri 245.831 bolnikih letno. To je pos-
ledica dejstva, da dolgoročni mejni stroški naraščajo s količino ponud-
be. Izračun točke maksimalnega dobička oziroma optimalne velikosti
splošne bolnišnice na podatkih splošnih bolnišnic za vseh deset opazo-
vanih let pa kaže, da se ob izenačitvi bolnišničnih dolgoročnih mejnih
stroškov z dano ceno na trgu optimalna velikost splošne bolnišnice gi-
blje med 245.831 in 274.992 obravnav bolnikov letno. Z vidika vodenja
splošne bolnišnice sta za vodstvo pomembni obe informaciji, torej tako
informacija, ki pove, pri kateri količini proizvodnje ima splošna bolni-
šnica najnižje stroške na enoto proizvodnje, kot tudi informacija, ki opre-
deli točko maksimalnega dobička oziroma optimalne velikosti splošne
bolnišnice.
Rezultati diskretnih zapisov sicer pokažejo, da se nobena izmed slo-
venskih splošnih bolnišnic ne nahaja natanko na točki optimalne veli-
kosti, se pa izmed vseh splošnih bolnišnic optimalni velikost najbolj prib-
ližata Splošna bolnišnica Celje in Splošna bolnišnica Murska Sobota. Če
pri tem upoštevamo rezultate, ki smo jih dobili znotraj analize SFA in
analize DEA, lahko ugotovimo, da se rezultati opredelitve optimalne ve-
likosti izvajalca zdravstvene dejavnosti skladajo z rezultati, ki jih je po-
liti najznačilnejšo obliko dolgoročne stroškovne funkcije izvajalca zdra-
vstvene dejavnosti. Takšna ocena je smiselna predvsem zato, da dobimo
zanesljivejši pogled na dolgoročno stroškovno funkcijo izvajalca zdrav
stvene dejavnosti.
Optimalna velikost izvajalcev zdravstvene dejavnosti je pri velikosti,
ki daje minimalne dolgoročne povprečne stroške. To velja v primeru, ko
je tržna cena postavljena na raven minimalnih dolgoročnih povprečnih
stroškov splošne bolnišnice in če ta minimizira stroške ter maksimira pri-
hodke. Če izračunamo optimalno velikost izvajalca sekundarne zdrav
stvene dejavnosti skladno z minimumom dolgoročnih povprečnih stro-
škov, nam rezultat pokaže, da ima optimalna splošna bolnišnica najnižje
stroške na enoto proizvodnje pri 188.032 bolnikih letno. To velja v prime-
ru podatkov splošnih bolnišnic za leto 2014. Če upoštevamo rezultate, ki
temeljijo na podatkih splošnih bolnišnic za celotno opazovano obdobje,
torej od leta 2005 do leta 2014, pa vidimo, da se najnižji stroški na enoto
proizvodnje gibljejo od 188.032 do 242.947 obravnav bolnikov letno. To
je raven proizvodnje, pri kateri so ekonomije obsega največje.
Ob upoštevanju dejstva, da je povprečna cena storitve, ki jo plač-
nik zdravstvenih storitev plačuje izvajalcem zdravstvene dejavnosti, nad
minimalnimi dolgoročnimi povprečnimi stroški, je optimalna velikost
splošne bolnišnice na podlagi podatkov splošnih bolnišnic za leto 2014
pri večjem obsegu proizvodnje, to je pri 245.831 bolnikih letno. To je pos-
ledica dejstva, da dolgoročni mejni stroški naraščajo s količino ponud-
be. Izračun točke maksimalnega dobička oziroma optimalne velikosti
splošne bolnišnice na podatkih splošnih bolnišnic za vseh deset opazo-
vanih let pa kaže, da se ob izenačitvi bolnišničnih dolgoročnih mejnih
stroškov z dano ceno na trgu optimalna velikost splošne bolnišnice gi-
blje med 245.831 in 274.992 obravnav bolnikov letno. Z vidika vodenja
splošne bolnišnice sta za vodstvo pomembni obe informaciji, torej tako
informacija, ki pove, pri kateri količini proizvodnje ima splošna bolni-
šnica najnižje stroške na enoto proizvodnje, kot tudi informacija, ki opre-
deli točko maksimalnega dobička oziroma optimalne velikosti splošne
bolnišnice.
Rezultati diskretnih zapisov sicer pokažejo, da se nobena izmed slo-
venskih splošnih bolnišnic ne nahaja natanko na točki optimalne veli-
kosti, se pa izmed vseh splošnih bolnišnic optimalni velikost najbolj prib-
ližata Splošna bolnišnica Celje in Splošna bolnišnica Murska Sobota. Če
pri tem upoštevamo rezultate, ki smo jih dobili znotraj analize SFA in
analize DEA, lahko ugotovimo, da se rezultati opredelitve optimalne ve-
likosti izvajalca zdravstvene dejavnosti skladajo z rezultati, ki jih je po-
