Page 246 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Mreža slovenskih splošnih bolnišnic

splošna bolnišnica, kar pomeni, da poleg optimalne kombinacije količin-

skega obsega outputa in inputov proizvaja tudi z minimalnimi možnimi

stroški. Če znotraj mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti delujejo bol-

nišnice, podobne Splošni bolnišnici Celje, zagotovimo maksimalno teh-

nično, alokacijsko in stroškovno učinkovitost ponudnikov zdrav­stvenih

storitev. Splošne bolnišnice bi morale biti organizirane na način, da dose-

gajo optimalno velikost, kar pomeni, da morajo letno opraviti od 245.831

do 274.992 zdravstvenih storitev. Pri definiranju optimalnega modela

mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti sta tako pomembni dve infor-

maciji. Prvič, znotraj mreže morajo biti organizirane bolnišnice, ki so po-

dobne Splošni bolnišnici Celje, drugič, bolnišnice morajo letno obravna-

vati od 245.831 do 274.992 bolnikov. Učinkovitost delovanja ponudnikov

246 znotraj mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti namreč zagotovimo z
ustrezno stopnjo koncentracije in integracije ponudnikov zdravstvenih

storitev oziroma z doseganjem njihove optimalne velikosti.

Na drugi strani mora biti znotraj mreže sekundarne zdravstvene de-

javnosti organiziranih deset splošnih bolnišnic, ki omogočajo dostop

osemdesetim odstotkom prebivalstva v 30-minutnem časovnem interva-

lu. V tem primeru morajo biti splošne bolnišnice locirane v Celju, Murski

Soboti, Ljubljani, Kranju, Ptuju, Mariboru, Novi Gorici, Kopru, Zagor-

ju ob Savi in Novem mestu. Izmed treh predlaganih modelov, ki prika-

zujejo projekcije prostorske dostopnosti izvajalcev sekundarne zdravstve-

ne dejavnosti znotraj 30-, 45- in 60-minutnega časovnega intervala, smo

izbrali model, ki omogoča dostop do splošnih bolnišnic osemdesetim od-

stotkom prebivalstva v okviru 30 minut dolgega potovalnega časa iz dveh

razlogov. Izmed predlaganih modelov projekcije prostorske dostopnosti

ta model zagotavlja maksimalno koristnost za posameznika, ki povpra-

šuje po zdravstvenih storitvah, saj zajema najkrajši časovni interval, ki ga

bolniki potrebujejo, da pridejo do najbližjega izvajalca zdravstvenih sto-

ritev. Hkrati s tem modelom ob upoštevanju optimalne velikosti oziro-

ma optimalnega števila zdravstvenih storitev, ki bi jih morale splošne bol-

nišnice opraviti, zagotovimo, da izvajalci pokrijejo potrebe prebivalstva

po bolnišničnih storitvah. Znotraj izbranega optimalnega modela mreže

sekundarne zdravstvene dejavnosti bi namreč izvajalci opravili približno

enako število zdravstvenih storitev, kot jih opravijo vse splošne bolnišnice

znotraj obstoječe mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti. Z desetimi

splošnimi bolnišnicami, ki letno opravijo od 245.831 do 274.992 obrav-

nav bolnikov, tako zagotovimo približno enako število zdravstvenih sto-

ritev kot z obstoječimi dvanajstimi splošnimi bolnišnicami.