Page 247 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 247
Ključne smernice postavitve optimalne mereže sekundarne zdravstvene dejavnosti 247
S tem smo pokazali, kako lahko v Sloveniji oblikujemo teoretični mo-
del mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti, s katerim je mogoče celo-
vito in na spoznanjih sodobne ekonomske teorije o učinkovitosti, mikro-
ekonomske teorije podjetja in teorije lokacije pojasniti dejavnike mreže
sekundarne zdravstvene dejavnosti ter s tem prispevati k poglobljene-
mu razumevanju mreže zdravstvenega varstva. Na ta način smo zados-
tili osrednjemu cilju monografije, ki je bil izoblikovati in preizkusiti mo-
del mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti. Pri tem se je treba zavedati,
da so odgovori na vprašanja o mreži zdravstvenega varstva ključni za naš
zdravstveni sistem, saj ne definirajo le ponudbene strani v našem zdrav
stvu, pač pa odločilno vplivajo tudi na racionalnost povpraševanja po
zdravstvenih storitvah. Mreža zdravstvenega varstva povsod po svetu in
v literaturi velja za enega ključnih nefinančnih mehanizmov selekcije in s
tem tudi racionalnega obnašanja bolnikov kot porabnikov zdravstvenih
storitev, kar pomeni, da lahko z oblikovanjem optimalnega modela mre-
že sekundarne zdravstvene dejavnosti ustvarimo pomembne prihranke
ne samo znotraj sekundarne zdravstvene dejavnosti, ampak tudi v celot-
nem sistemu zdravstvenega varstva.
Postavitev mreže zdravstvene dejavnosti je kompleksen problem in
se dotika različnih področij ekonomskih in medicinskih ved pa tudi ge-
odetskih znanosti. Temeljna značilnost dosedanjega preučevanja mreže
zdravstvenega varstva je v tem, da raziskovalci v splošnem svojega preuče-
vanja niso temeljili na teoriji ali niso imeli namena povezati teoretičnih
spoznanj z empiričnim preučevanjem. Predlagani optimalni model mre-
že sekundarne zdravstvene dejavnosti je tako izrazito aplikativne narave,
hkrati pa nudi podlago za oblikovanje učinkovitega sistema zdravstvene-
ga varstva tako v slovenskem kot tudi v svetovnem prostoru.
Skladno z opredelitvijo teoretičnega modela mreže sekundarne
zdravstvene dejavnosti želimo na tem mestu pokazati možen model raz-
iskovanja mreže zdravstvenega varstva, ki je koristno orodje pri vseh na-
daljnjih raziskovanjih na področju zdravstva, predvsem pa na tistih pod-
ročjih, ki se nanašajo na učinkovitost izvajalcev zdravstvene dejavnosti,
njihovo optimalno velikost in optimalne lokacije ter števila izvajalcev
zdravstvene dejavnosti. Model raziskovanja je uporaben za vse oblikoval-
ce zdravstvene politike in tiste, ki želijo preučevati ter oblikovati mrežo
zdravstvenega varstva celovito oziroma na podlagi večjega števila dejav-
nikov, ki nanjo neposredno vplivajo. Oblikovan je skladno z dejavniki in
rezultati analiz, ki smo jih izvedli v okviru monografije. V modelu razi-
skovanja so zajeti tudi tisti dejavniki, ki jih v monografiji nismo preuče-
vali, hkrati pa prestavljajo pomemben vidik mreže zdravstvenega varstva.
S tem smo pokazali, kako lahko v Sloveniji oblikujemo teoretični mo-
del mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti, s katerim je mogoče celo-
vito in na spoznanjih sodobne ekonomske teorije o učinkovitosti, mikro-
ekonomske teorije podjetja in teorije lokacije pojasniti dejavnike mreže
sekundarne zdravstvene dejavnosti ter s tem prispevati k poglobljene-
mu razumevanju mreže zdravstvenega varstva. Na ta način smo zados-
tili osrednjemu cilju monografije, ki je bil izoblikovati in preizkusiti mo-
del mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti. Pri tem se je treba zavedati,
da so odgovori na vprašanja o mreži zdravstvenega varstva ključni za naš
zdravstveni sistem, saj ne definirajo le ponudbene strani v našem zdrav
stvu, pač pa odločilno vplivajo tudi na racionalnost povpraševanja po
zdravstvenih storitvah. Mreža zdravstvenega varstva povsod po svetu in
v literaturi velja za enega ključnih nefinančnih mehanizmov selekcije in s
tem tudi racionalnega obnašanja bolnikov kot porabnikov zdravstvenih
storitev, kar pomeni, da lahko z oblikovanjem optimalnega modela mre-
že sekundarne zdravstvene dejavnosti ustvarimo pomembne prihranke
ne samo znotraj sekundarne zdravstvene dejavnosti, ampak tudi v celot-
nem sistemu zdravstvenega varstva.
Postavitev mreže zdravstvene dejavnosti je kompleksen problem in
se dotika različnih področij ekonomskih in medicinskih ved pa tudi ge-
odetskih znanosti. Temeljna značilnost dosedanjega preučevanja mreže
zdravstvenega varstva je v tem, da raziskovalci v splošnem svojega preuče-
vanja niso temeljili na teoriji ali niso imeli namena povezati teoretičnih
spoznanj z empiričnim preučevanjem. Predlagani optimalni model mre-
že sekundarne zdravstvene dejavnosti je tako izrazito aplikativne narave,
hkrati pa nudi podlago za oblikovanje učinkovitega sistema zdravstvene-
ga varstva tako v slovenskem kot tudi v svetovnem prostoru.
Skladno z opredelitvijo teoretičnega modela mreže sekundarne
zdravstvene dejavnosti želimo na tem mestu pokazati možen model raz-
iskovanja mreže zdravstvenega varstva, ki je koristno orodje pri vseh na-
daljnjih raziskovanjih na področju zdravstva, predvsem pa na tistih pod-
ročjih, ki se nanašajo na učinkovitost izvajalcev zdravstvene dejavnosti,
njihovo optimalno velikost in optimalne lokacije ter števila izvajalcev
zdravstvene dejavnosti. Model raziskovanja je uporaben za vse oblikoval-
ce zdravstvene politike in tiste, ki želijo preučevati ter oblikovati mrežo
zdravstvenega varstva celovito oziroma na podlagi večjega števila dejav-
nikov, ki nanjo neposredno vplivajo. Oblikovan je skladno z dejavniki in
rezultati analiz, ki smo jih izvedli v okviru monografije. V modelu razi-
skovanja so zajeti tudi tisti dejavniki, ki jih v monografiji nismo preuče-
vali, hkrati pa prestavljajo pomemben vidik mreže zdravstvenega varstva.
