Page 236 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 236
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
zdravstvenih storitev. Prav v tem odnosu se oblikuje ekonomska učinko-
vitost v obliki tehnične, alokacijske in stroškovne učinkovitosti. Teh-
nična učinkovitost govori o maksimiranju odnosa med količinskim ob-
segom outputa in količinskim obsegom inputov, o ustrezni kombinaciji
med inputi glede na njihove cene, ki minimizira stroške, govori aloka-
cijska učinkovitost, stroškovna pa zajema obe učinkovitosti. Skladno
s tem smo v drugem delu monografije preučevali tehnično, alokacijsko
in stroškovno učinkovitost izvajalcev sekundarne zdravstvene dejavno-
sti z dvema alternativnima metodama, z ekonometrično in parametrič-
no stohastično mejno analizo SFA in neparametrično metodo linearnega
programiranja DEA. Obe metodi, tako SFA kot tudi DEA, sta analitič-
ni strogi metodi primerjalne analize, ki izkoriščata funkcije razdalje za
merjenje učinkovitosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti glede na mejne
236 funkcije.
Rezultati metode SFA pokažejo, da je skozi celotno opazovano ob-
dobje stroškovno najučinkovitejša Splošna bolnišnica Celje, ki ima pov-
prečno vrednost stroškovne učinkovitosti 0,862. Ta podatek ni presene-
tljiv glede na dejstvo, da je Splošna bolnišnica Celje hkrati tudi tehnično
najučinkovitejša slovenska splošna bolnišnica. Sledi ji Splošna bolnišnica
Murska Sobota s povprečnim količnikom stroškovne učinkovitosti 0,812
in Splošna bolnišnica Brežice s povprečno mero tehnične učinkovitosti
0,762. Takoj za njima ima najvišjo povprečno vrednost stroškovne učin-
kovitosti Splošna bolnišnica Izola z mero stroškovne učinkovitosti 0,761,
Splošna bolnišnica Novo mesto s povprečnim količnikom stroškovne
učinkovitosti 0,703 in Splošna bolnišnica Jesenice s povprečno mero stro-
škovne učinkovitosti 0,697. Najnižjo vrednost stroškovne učinkovitosti
skozi vsa leta opazovanja ima Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, pri kate-
ri znaša povprečna vrednost stroškovne učinkovitosti 0,410. Splošna bol-
nišnica Nova Gorica je v podobnem položaju, saj njena povprečna mera
stroškovne učinkovitosti znaša 0,496.
Rezultati metode DEA pokažejo, da je glede na celotno opazovano
obdobje stroškovno najučinkovitejša Splošna bolnišnica Brežice, ki ima
povprečno vrednost stroškovne učinkovitosti 0,986, sledi ji Splošna bol-
nišnica Trbovlje s povprečno vrednostjo stroškovne učinkovitosti 0,957.
Takoj za njima ima najvišjo povprečno vrednost stroškovne učinkovito-
sti Splošna bolnišnica Jesenice s količnikom 0,808 in Splošna bolnišni-
ca Murska Sobota z mero stroškovne učinkovitosti 0,724. Najnižje vred-
nosti stroškovne učinkovitosti pretežno vsa leta opazovanja sta imela
Univerzitetni klinični center Ljubljana in Univerzitetni klinični center
Maribor, pri čemer ima slednji v primerjavi z Univerzitetnim kliničnim
zdravstvenih storitev. Prav v tem odnosu se oblikuje ekonomska učinko-
vitost v obliki tehnične, alokacijske in stroškovne učinkovitosti. Teh-
nična učinkovitost govori o maksimiranju odnosa med količinskim ob-
segom outputa in količinskim obsegom inputov, o ustrezni kombinaciji
med inputi glede na njihove cene, ki minimizira stroške, govori aloka-
cijska učinkovitost, stroškovna pa zajema obe učinkovitosti. Skladno
s tem smo v drugem delu monografije preučevali tehnično, alokacijsko
in stroškovno učinkovitost izvajalcev sekundarne zdravstvene dejavno-
sti z dvema alternativnima metodama, z ekonometrično in parametrič-
no stohastično mejno analizo SFA in neparametrično metodo linearnega
programiranja DEA. Obe metodi, tako SFA kot tudi DEA, sta analitič-
ni strogi metodi primerjalne analize, ki izkoriščata funkcije razdalje za
merjenje učinkovitosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti glede na mejne
236 funkcije.
Rezultati metode SFA pokažejo, da je skozi celotno opazovano ob-
dobje stroškovno najučinkovitejša Splošna bolnišnica Celje, ki ima pov-
prečno vrednost stroškovne učinkovitosti 0,862. Ta podatek ni presene-
tljiv glede na dejstvo, da je Splošna bolnišnica Celje hkrati tudi tehnično
najučinkovitejša slovenska splošna bolnišnica. Sledi ji Splošna bolnišnica
Murska Sobota s povprečnim količnikom stroškovne učinkovitosti 0,812
in Splošna bolnišnica Brežice s povprečno mero tehnične učinkovitosti
0,762. Takoj za njima ima najvišjo povprečno vrednost stroškovne učin-
kovitosti Splošna bolnišnica Izola z mero stroškovne učinkovitosti 0,761,
Splošna bolnišnica Novo mesto s povprečnim količnikom stroškovne
učinkovitosti 0,703 in Splošna bolnišnica Jesenice s povprečno mero stro-
škovne učinkovitosti 0,697. Najnižjo vrednost stroškovne učinkovitosti
skozi vsa leta opazovanja ima Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, pri kate-
ri znaša povprečna vrednost stroškovne učinkovitosti 0,410. Splošna bol-
nišnica Nova Gorica je v podobnem položaju, saj njena povprečna mera
stroškovne učinkovitosti znaša 0,496.
Rezultati metode DEA pokažejo, da je glede na celotno opazovano
obdobje stroškovno najučinkovitejša Splošna bolnišnica Brežice, ki ima
povprečno vrednost stroškovne učinkovitosti 0,986, sledi ji Splošna bol-
nišnica Trbovlje s povprečno vrednostjo stroškovne učinkovitosti 0,957.
Takoj za njima ima najvišjo povprečno vrednost stroškovne učinkovito-
sti Splošna bolnišnica Jesenice s količnikom 0,808 in Splošna bolnišni-
ca Murska Sobota z mero stroškovne učinkovitosti 0,724. Najnižje vred-
nosti stroškovne učinkovitosti pretežno vsa leta opazovanja sta imela
Univerzitetni klinični center Ljubljana in Univerzitetni klinični center
Maribor, pri čemer ima slednji v primerjavi z Univerzitetnim kliničnim
