Page 14 - Mednarodni znanstveni simpozij (Za)govor ustvarjalnosti. 100 let z Giannijem Rodarijem.
P. 14
Samanta Kobal
KD Gajbla
samanta.kobal@gmail.com

TVORJENJE IN PRIPOVEDOVANJE IZVIRNIH ZGODB
Z UPORABO VIZUALNIH SPODBUD

Pripovedovanje je del človeškega vsakdana, pripovedujemo o vsakdanjih in postranskih
stvareh. Skozi pripovedi sporočamo drugemu svoja stališča, mišljenja, videnja
in na nezavedni ravni govorimo o naši vpetosti in soodnosnosti z družbenim redom
in okoljem, v katerem živimo, odraščamo, se oblikujemo (Engel, 1995, Gussin Paley, 1990,
Cremin in Flewitt, 2017). Pripovedovanje je torej govorna dejavnost, s katero dokazujemo
razumevanje različnih kontekstov, ne glede na vsebino slednjih.
Pripoved, o kateri teče beseda v pričujoči raziskavi, je izvirna pripoved, ki jo otrok ali več
otrok tvori v danem trenutku s pomočjo vizualnih spodbud. Vizualne spodbude vstopajo
v proces nastajanja pripovedi kot pomagalo ali odskočna deska. Elementi, ki jih imenujemo
vizualne spodbude, koreninijo delno tudi v Rodarijevih novih izraznih poljih, ki jih s širšim
občinstvom deli v knjigi z naslovom Grammatica della fantasia, prvič izdani leta 1973.
Pričujoča akcijska raziskava v ospredje postavlja pomembnost vizualnih spodbud,
ki v procesu tvorjenja in pripovedovanja zgodb vidno vplivajo na strukturiranje
pripovedovalskega trikotnika, na širjenje domišljijskega polja, imaginacije in končne
kreacije – produkta/zgodbe. Vizualne spodbude otroka usmerijo k zavestni izbiri in uporabi
ritma, tempa in jakosti govora med pripovedovanjem zgodbe.

10
   9   10   11   12   13   14   15   16   17   18   19