Page 18 - Mednarodni znanstveni simpozij (Za)govor ustvarjalnosti. 100 let z Giannijem Rodarijem.

Doc. dr. Ana Beguš, Francisco Tomsich, pridr. prof. dr. Barbara Pregelj
UP FHŠ, FH UNG, založba Malinc
franciscotomsich@gmail.com, ana.begus@gmail.com, barbara.pregelj@guest.arnes.si

USTVARJALNI VIDIKI PREVAJANJA

Eden od klišejskih očitkov prevajalcem in prevajalkam je, da je njihovo delo obrtniško
in neustvarjalno. Ali je sploh mogoče vstopati v besedilo, v izvirnik in ga brez kančka
ustvarjalnosti prenesti v drug jezik? Dejansko velja ravno nasprotno: prevajalec
se ustvarjalnosti sploh ne more izogniti, tako pri razreševanju konkretnih prevodnih dilem
v besedilu kot tudi in še izraziteje v svoji specifični posredniški vlogi, ki je avtorjevi
enakovredna. Prevajanje je kot ustvarjalno dejanje izbire – kot estetsko in epistemsko
poustvaritev (transcreation) – razumel tudi brazilski pesnik, literarni kritik in prevajalec
Haroldo de Campos, pri čemer je anticipiral nekatera kasnejša spoznanja v teoriji
prevajanja, npr. Lefeverjev koncept predelave (rewriting). V članku njegovo razumevanje
prevajanja apliciramo na posamezne primere iz prakse, predvsem iz mladinskih besedil
in poezije.

14