Page 12 - Mednarodni znanstveni simpozij (Za)govor ustvarjalnosti. 100 let z Giannijem Rodarijem.
P. 12
Doc. dr. Barbara Baloh
UP PEF
barbara.baloh@pef.upr.si
USTVARJALNO PRIPOVEDOVANJE V VRTCU
Naučiti se pripovedovati je proces usvajanja in vztrajnosti. Vsi bi želeli biti dobri
pripovedovalci, vendar je za to potrebno imeti določena znanja, tehnike in strategije.
Če želimo postati dobri v pripovedovanju in razviti lastno pripovedovalno shemo, se je treba
teh znanj, tehnik in strategij naučiti že v otroštvu.
V prispevku bomo predstavili, kako 106 naključno izbranih vzgojiteljev iz slovenskih vrtcev
spodbuja ustvarjalno pripovedovanje in katerih strategij, mednje spadajo tudi strategije
Giannija Rodarija, se pri spodbujanju pripovedovanja poslužujejo. Rezultate bomo
primerjali z raziskavo, ki je trajala od marca 2008 do maja 2010 v vrtcih na dvojezičnem
območju v slovenski Istri in na Tržaškem.
Kot menita Kroflič in Gobec (1995), sta v vrtcu za spodbujanje ustvarjalnosti zelo
pomembna vzgojiteljevo razumevanje ustvarjalnosti ter njegova pripravljenost
za spodbujanje in dopuščanje le-te. V vrtcu je prav vzgojitelj tisti, ki v največji meri uredi
in strukturira neposredno okolje, izbira vsebine in uporablja metode, zato če naj vzgojitelj
spodbuja otrokovo ustvarjalnost, ne more delati po receptih, ampak mora biti ustvarjalec
vzgojnega procesa. To je pri svojem delu počel tudi Gianni Rodari, ki je v svoj
»pripovedovalski manifest« Srečanje z domišljijo postavil otrokovo ustvarjalno
pripovedovanje.
8
UP PEF
barbara.baloh@pef.upr.si
USTVARJALNO PRIPOVEDOVANJE V VRTCU
Naučiti se pripovedovati je proces usvajanja in vztrajnosti. Vsi bi želeli biti dobri
pripovedovalci, vendar je za to potrebno imeti določena znanja, tehnike in strategije.
Če želimo postati dobri v pripovedovanju in razviti lastno pripovedovalno shemo, se je treba
teh znanj, tehnik in strategij naučiti že v otroštvu.
V prispevku bomo predstavili, kako 106 naključno izbranih vzgojiteljev iz slovenskih vrtcev
spodbuja ustvarjalno pripovedovanje in katerih strategij, mednje spadajo tudi strategije
Giannija Rodarija, se pri spodbujanju pripovedovanja poslužujejo. Rezultate bomo
primerjali z raziskavo, ki je trajala od marca 2008 do maja 2010 v vrtcih na dvojezičnem
območju v slovenski Istri in na Tržaškem.
Kot menita Kroflič in Gobec (1995), sta v vrtcu za spodbujanje ustvarjalnosti zelo
pomembna vzgojiteljevo razumevanje ustvarjalnosti ter njegova pripravljenost
za spodbujanje in dopuščanje le-te. V vrtcu je prav vzgojitelj tisti, ki v največji meri uredi
in strukturira neposredno okolje, izbira vsebine in uporablja metode, zato če naj vzgojitelj
spodbuja otrokovo ustvarjalnost, ne more delati po receptih, ampak mora biti ustvarjalec
vzgojnega procesa. To je pri svojem delu počel tudi Gianni Rodari, ki je v svoj
»pripovedovalski manifest« Srečanje z domišljijo postavil otrokovo ustvarjalno
pripovedovanje.
8