Page 10 - Mednarodni znanstveni simpozij (Za)govor ustvarjalnosti. 100 let z Giannijem Rodarijem.

Prof. Milena Mileva Blažić
UL PEF
milena.blazic@pef.uni-lj.si

VPLIV GIANNIJA RODARIJA
NA SLOVENSKI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI SISTEM
IN USTVARJALNO PISANJE

Namen članka je kratek oris razvijanja spisov, spisovnikov, prostih spisov na Slovenskem
od 1850. K razvijanju ustvarjalnosti so med letoma 1990 in 2020 veliko prispevali
mladinski avtorji, npr. Berta Golob (Igrarije, besedne čarovnije), Lila Prap (Tisoč in ena
pravljica), Boris A. Novak (Oblike duha), Andrej Rozman Roza (Pesmi iz galerije;
Rimanice in črkolazen), Peter Svetina (Domača naloga) ipd. Kreativno pisanje je postalo
tudi izbirni predmet na Univerzi v Ljubljani (npr. B. A. Novak na FF) in na Pedagoški
fakulteti, kjer se študentje seznanjajo z nalogami za razvijanje ustvarjalnega pisanja
v osnovni šoli, sočasnega razvijanja bralnih ter pisnih sposobnosti preko literarnih besedil
in/ali z uporabo IKT ter www.fran.si.

Predmet diskusije bo tudi vpliv tujih avtorjev na slovenski vzgojno-izobraževalni sistem,
med katerimi je imel največji vpliv Gianni Rodari, ki je bil tudi v učnem načrtu
za slovenščino (Srečanje z domišljijo, zbirke pravljic Pravljice po telefonu, Pravljice za igro
idr.). G. Rodari je vplival na mednarodni ravni, npr. na J. Zipesa (Creative Storytelling:
Building Community Changing Lives; Speaking Out: Storytelling and Creative Drama
for Children), ki je tudi prevedel delo Grammatica della fantasia v angleščino
(The Grammar of Fantasy, 1995). V zaključku bodo predstavljeni Rodarijev vpliv
na slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, teoretična knjiga Srečanje z domišljijo
v kontekstu V. Proppa (Morfologije pravljice), teorija karnevala M. Bahtina
in nevroznanstvena teorija P. J. Armstrong (Kako se literatura igra z možgani), kjer
so osnovni pojmi igra, harmonija in disonanca hkrati značilni za ustvarjanje in vpliv
G. Rodarija.

6