Page 35 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 35
Bogdana Borota, POGLED NA DIDAKTIÈNE ZBIRKE ZA GLASBENO VZGOJO BREDE OBLAK ...
konceptov glasbene vzgoje v drugih dr avah je Breda Oblak predlagala naslednjo rešitev:
»Na zaèetni stopnji naj bi besedni ter notni zapis zamenjalo predvsem slikovno gradivo,
pa tudi kasneje naj bi bila smiselna ilustracija sestavni del razlag. Tako bi lahko rekli
zaèetnemu uèbeniku tudi glasbena slikanica, ki bi za tem sukcesivno prerasla v uèbenik
delovne narave, se pravi, da bi ta vseboval poleg notnih in besednih zapisov še doloèene
glasbene naloge oziroma vaje.«19
Rodila se je ideja o znameniti glasbeni slikanici, ki jo poznajo številni rodovi
osnovnošolcev, staršev in uèiteljev doma in v tujini. Ob nadaljnjem študiju literature o
uèbenikih je avtorico prevzela ideja o oblikovanju didaktiènih zbirk za posamezen razred.
Na tej ideji je pripravila koncept didaktiènih zbirk, ki ga je aprila 1982 poslala uredniku
DZS. Koncept je zasnovala na naslednjih izhodišèih:
1) glasbene vsebine morajo biti kakovostne in umetniško vredne,
2) izhajati je treba iz vsebin uènega naèrta,
3) glasbene metodiène koncepte je treba skrbno izbirati glede na podroèja
dejavnosti, vsebine ter izkušnje uèencev ter
4) upoštevati je treba tudi strokovne podlage sodobne vzgoje in izobra evanja.
Predlagala je, da naj didaktiène zbirke vsebujejo naslednje enote: priroènik za uèitelje,
uèbenik za uèence in zvoèno kaseto z glasbeno literaturo.20 Kot osrednje uèno gradivo je
bil mišljen uèbenik za uèence. Velike naèrte je imela tudi s priroèniki za uèitelje. elela jih
je oblikovati kot strokovne monografije na temo izbranih poglavij iz didaktike glasbe, s
posebnim poudarkom na metodiènih postopkih v povezavi z obravnavanjem vsebin iz
uènih naèrtov.21 Prvotni predlog je bil, da bi priroèniki izšli v štirih zvezkih. V uredništvu
DZS se je ob tem predlogu porajala bojazen preobse nosti monografij, zato se je avtorica
kasneje omejila na vsebinsko zasnovo priroènikov z najnujnejšimi usmeritvami za delo
uèitelja pri naèrtovanju in izvajanju pouka glasbene vzgoje.22
Predlagan koncept didaktiènih zbirk je vkljuèeval tudi zvoène zbirke. Te še danes
predstavljajo temeljno glasbeno literaturo, ob kateri si razvijamo in negujemo glasbeni
okus ter spoznavamo umetniško vredna dela iz zakladnice svetovne in domaèe glasbene
literature, pa tudi slovenske glasbene dedišèine in glasbene dedišèine drugih narodov.
Zvoène zbirke imajo posebno vrednost tudi zato, ker gre za avtentiène posnetke glasbe iz
arhiva RTV.23 Kasneje, skozi ponatise in nove izdaje, so se skladno z razvojem
tehnologije spreminjali nosilci zvoka, poslušalski program pa je vsebinsko ostal skoraj
enak do danes.
19 Breda Oblak (2. 4. 1982): Didaktièni komplet za osnovo šolo, rokopis, arhiv Brede Oblak.
20 Prav tam.
21 Pogovor z Bredo Oblak, 4. avgust 2017.
22 Prim. Breda Oblak (b. d.): Potreba po uènih gradivih in didaktiène zbirke za glasbeno vzgojo v osnovni
šoli, rokopis.
23 Breda Oblak je imela v èasu nastajanja didaktiènih zbirk prost dostop do bogatega glasbenega arhiva
RTV. Omogoèili so ji tudi strokovno spremstvo in tehnièno podporo. Pri tem je sodelovala z urednico
Pavlo Uršiè Kunej, ki je bila zadol ena za dogovore in pogodbe s skladatelji in pesniki. Pogovor z Bredo
Oblak, 4. 8. 2017.
35
konceptov glasbene vzgoje v drugih dr avah je Breda Oblak predlagala naslednjo rešitev:
»Na zaèetni stopnji naj bi besedni ter notni zapis zamenjalo predvsem slikovno gradivo,
pa tudi kasneje naj bi bila smiselna ilustracija sestavni del razlag. Tako bi lahko rekli
zaèetnemu uèbeniku tudi glasbena slikanica, ki bi za tem sukcesivno prerasla v uèbenik
delovne narave, se pravi, da bi ta vseboval poleg notnih in besednih zapisov še doloèene
glasbene naloge oziroma vaje.«19
Rodila se je ideja o znameniti glasbeni slikanici, ki jo poznajo številni rodovi
osnovnošolcev, staršev in uèiteljev doma in v tujini. Ob nadaljnjem študiju literature o
uèbenikih je avtorico prevzela ideja o oblikovanju didaktiènih zbirk za posamezen razred.
Na tej ideji je pripravila koncept didaktiènih zbirk, ki ga je aprila 1982 poslala uredniku
DZS. Koncept je zasnovala na naslednjih izhodišèih:
1) glasbene vsebine morajo biti kakovostne in umetniško vredne,
2) izhajati je treba iz vsebin uènega naèrta,
3) glasbene metodiène koncepte je treba skrbno izbirati glede na podroèja
dejavnosti, vsebine ter izkušnje uèencev ter
4) upoštevati je treba tudi strokovne podlage sodobne vzgoje in izobra evanja.
Predlagala je, da naj didaktiène zbirke vsebujejo naslednje enote: priroènik za uèitelje,
uèbenik za uèence in zvoèno kaseto z glasbeno literaturo.20 Kot osrednje uèno gradivo je
bil mišljen uèbenik za uèence. Velike naèrte je imela tudi s priroèniki za uèitelje. elela jih
je oblikovati kot strokovne monografije na temo izbranih poglavij iz didaktike glasbe, s
posebnim poudarkom na metodiènih postopkih v povezavi z obravnavanjem vsebin iz
uènih naèrtov.21 Prvotni predlog je bil, da bi priroèniki izšli v štirih zvezkih. V uredništvu
DZS se je ob tem predlogu porajala bojazen preobse nosti monografij, zato se je avtorica
kasneje omejila na vsebinsko zasnovo priroènikov z najnujnejšimi usmeritvami za delo
uèitelja pri naèrtovanju in izvajanju pouka glasbene vzgoje.22
Predlagan koncept didaktiènih zbirk je vkljuèeval tudi zvoène zbirke. Te še danes
predstavljajo temeljno glasbeno literaturo, ob kateri si razvijamo in negujemo glasbeni
okus ter spoznavamo umetniško vredna dela iz zakladnice svetovne in domaèe glasbene
literature, pa tudi slovenske glasbene dedišèine in glasbene dedišèine drugih narodov.
Zvoène zbirke imajo posebno vrednost tudi zato, ker gre za avtentiène posnetke glasbe iz
arhiva RTV.23 Kasneje, skozi ponatise in nove izdaje, so se skladno z razvojem
tehnologije spreminjali nosilci zvoka, poslušalski program pa je vsebinsko ostal skoraj
enak do danes.
19 Breda Oblak (2. 4. 1982): Didaktièni komplet za osnovo šolo, rokopis, arhiv Brede Oblak.
20 Prav tam.
21 Pogovor z Bredo Oblak, 4. avgust 2017.
22 Prim. Breda Oblak (b. d.): Potreba po uènih gradivih in didaktiène zbirke za glasbeno vzgojo v osnovni
šoli, rokopis.
23 Breda Oblak je imela v èasu nastajanja didaktiènih zbirk prost dostop do bogatega glasbenega arhiva
RTV. Omogoèili so ji tudi strokovno spremstvo in tehnièno podporo. Pri tem je sodelovala z urednico
Pavlo Uršiè Kunej, ki je bila zadol ena za dogovore in pogodbe s skladatelji in pesniki. Pogovor z Bredo
Oblak, 4. 8. 2017.
35
