Page 30 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 30
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Uvod
Strokovna javnost ponosno zre v èas nastajanja didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo v
osnovni šoli avtorice Brede Oblak. Leta 1983 je izšla prva didaktièna zbirka Moja prva
glasbena slikanica za 1. razred osemletke. Povezujemo jo z zaèetkom razvoja sodobno
zasnovane didaktike glasbe na Slovenskem ter snovanjem prve didaktiène zbirke za
uèenje in pouèevanje za celotno osnovnošolsko izobra evanje nasploh. Lep ivljenjski
jubilej cenjene in spoštovane zaslu ne profesorice doktorice Brede Oblak je prilo nost za
o ivitev pogleda na te dose ke z zgodovinske perspektive. Naloga ni enostavna niti lahka
kljub hvale nosti za pridobljena znanja in mnogo spominov, ki jih gojimo kot študenti
Oddelka za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. ivo se
spominjamo, s kakšnim arom je Breda Oblak pouèevala na akademiji, ko je na primerih
pesemskih gradiv iz zbirke Kje pesem prebiva razlagala nove pristope k uèenju in
pouèevanju glasbe, osredinjene na glasbo in uèenca. Do iveli in spoznali smo pomen
strukturiranja uène ure, v kateri vlogo posameznih delov uènega procesa, od motivacije,
usvajanja novega znanja, do ponavljanja in utrjevanja, prevzamejo raznovrstne glasbene
dejavnosti. Pod njenim mentorstvom smo snovali do ivete in glasbeno bogate uène ure, ki
smo jih v praksi preizkušali v osnovnih in glasbenih šolah. Za vselej je bila usvojena
paradigma, da so pri uèenju in pouèevanju glasbe v ospredju ustvarjalen uèitelj, do iveto
izvedena glasba ter radovedni in za glasbo motivirani uèenci.
Prispevek temelji na gradivih iz osebnega arhiva Brede Oblak, pa tudi intervjujih z njo.
Vire dopolnjujejo zapisi iz revialnega tiska in didaktiènih zbirk. Z argumentacijo, ki jo
izpeljujemo iz e objavljenih raziskav, potrjujemo tezo o pomembnem znanstvenem
doprinosu didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo Brede Oblak k razvoju glasbene
pedagogike, še posebej didaktike glasbe. Na zaèetku opišemo okolišèine nastajanja
strokovnih podlag za snovanje didaktiènih zbirk, še posebej v povezavi s projektom
eksperimentalnega pouka. Opredelimo povezave med uènimi naèrti za glasbeno vzgojo in
vsebinsko zasnovo didaktiènih zbirk. Pri tem pa nas zanimajo tudi nekateri dejavniki
zalo niške politike v povezavi z izdajanjem didaktiènih zbirk.
Okolišèine snovanja didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo
Povod za nastanek didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo v osnovni šoli Brede Oblak je bila
prenova pouka v osnovni šoli v 90. letih prejšnjega stoletja. Vzroke pa lahko razbiramo e
od konca 60. let prejšnjega stoletja naprej. Takrat so med uèitelji narašèale zahteve po
doslednosti, sistematiènosti in ivljenjskosti glasbenega pouka. Na zahteve se je odzvalo
Društvo glasbenih pedagogov Slovenije. Sledila so izobra evanja po Sloveniji in širše. V
prispevku »Za napredek glasbene vzgoje« (Grlica, 1960, str. 12) preberemo: »V elji, da
bi se dvignila kakovost glasbene vzgoje in da bi dobila èasu primernejšo vsebino in obliko,
se vse pogosteje vrste seminarji, teèaji in predavanja, kjer se osnovnošolski, pa tudi
strokovni glasbeni uèitelji seznanjajo z osnovnimi metodiènimi naèeli glasbenega pouka,
30
Uvod
Strokovna javnost ponosno zre v èas nastajanja didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo v
osnovni šoli avtorice Brede Oblak. Leta 1983 je izšla prva didaktièna zbirka Moja prva
glasbena slikanica za 1. razred osemletke. Povezujemo jo z zaèetkom razvoja sodobno
zasnovane didaktike glasbe na Slovenskem ter snovanjem prve didaktiène zbirke za
uèenje in pouèevanje za celotno osnovnošolsko izobra evanje nasploh. Lep ivljenjski
jubilej cenjene in spoštovane zaslu ne profesorice doktorice Brede Oblak je prilo nost za
o ivitev pogleda na te dose ke z zgodovinske perspektive. Naloga ni enostavna niti lahka
kljub hvale nosti za pridobljena znanja in mnogo spominov, ki jih gojimo kot študenti
Oddelka za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. ivo se
spominjamo, s kakšnim arom je Breda Oblak pouèevala na akademiji, ko je na primerih
pesemskih gradiv iz zbirke Kje pesem prebiva razlagala nove pristope k uèenju in
pouèevanju glasbe, osredinjene na glasbo in uèenca. Do iveli in spoznali smo pomen
strukturiranja uène ure, v kateri vlogo posameznih delov uènega procesa, od motivacije,
usvajanja novega znanja, do ponavljanja in utrjevanja, prevzamejo raznovrstne glasbene
dejavnosti. Pod njenim mentorstvom smo snovali do ivete in glasbeno bogate uène ure, ki
smo jih v praksi preizkušali v osnovnih in glasbenih šolah. Za vselej je bila usvojena
paradigma, da so pri uèenju in pouèevanju glasbe v ospredju ustvarjalen uèitelj, do iveto
izvedena glasba ter radovedni in za glasbo motivirani uèenci.
Prispevek temelji na gradivih iz osebnega arhiva Brede Oblak, pa tudi intervjujih z njo.
Vire dopolnjujejo zapisi iz revialnega tiska in didaktiènih zbirk. Z argumentacijo, ki jo
izpeljujemo iz e objavljenih raziskav, potrjujemo tezo o pomembnem znanstvenem
doprinosu didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo Brede Oblak k razvoju glasbene
pedagogike, še posebej didaktike glasbe. Na zaèetku opišemo okolišèine nastajanja
strokovnih podlag za snovanje didaktiènih zbirk, še posebej v povezavi s projektom
eksperimentalnega pouka. Opredelimo povezave med uènimi naèrti za glasbeno vzgojo in
vsebinsko zasnovo didaktiènih zbirk. Pri tem pa nas zanimajo tudi nekateri dejavniki
zalo niške politike v povezavi z izdajanjem didaktiènih zbirk.
Okolišèine snovanja didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo
Povod za nastanek didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo v osnovni šoli Brede Oblak je bila
prenova pouka v osnovni šoli v 90. letih prejšnjega stoletja. Vzroke pa lahko razbiramo e
od konca 60. let prejšnjega stoletja naprej. Takrat so med uèitelji narašèale zahteve po
doslednosti, sistematiènosti in ivljenjskosti glasbenega pouka. Na zahteve se je odzvalo
Društvo glasbenih pedagogov Slovenije. Sledila so izobra evanja po Sloveniji in širše. V
prispevku »Za napredek glasbene vzgoje« (Grlica, 1960, str. 12) preberemo: »V elji, da
bi se dvignila kakovost glasbene vzgoje in da bi dobila èasu primernejšo vsebino in obliko,
se vse pogosteje vrste seminarji, teèaji in predavanja, kjer se osnovnošolski, pa tudi
strokovni glasbeni uèitelji seznanjajo z osnovnimi metodiènimi naèeli glasbenega pouka,
30
