Page 31 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 31
Bogdana Borota, POGLED NA DIDAKTIÈNE ZBIRKE ZA GLASBENO VZGOJO BREDE OBLAK ...
posebej pa še z nekaterimi novimi prijemi in oblikami glasbenovzgojnega dela.«1 Pri
organiziranju in izvajanju seminarjev so bili posebej aktivni: okrajna inšpektorata pri
Svetu za šolstvo, prosveto in kulturo v Mariboru in Kopru ter glasbene šole v Ljubljani.
Pohvalno je, da so se teèaji organizirali za uèitelje v osnovnih in glasbenih šolah in tudi za
vzgojitelje v vrtcih.
V tem obdobju so se seminarji za glasbeno vzgojo zaèeli izvajati tudi na zvezni ravni. Prvi
je bil leta 1959 v Dubrovniku. Na drugem, izvedenem leto kasneje v Zadru, se je e
obravnavala tema o novih didaktièno-metodiènih postopkih pri glasbenem pouku.2 O
metodah pouèevanja glasbe so predavali glasbeni pedagogi iz tujine in nekdanjih
jugoslovanskih republik. Neznani avtor poroèilo s tega seminarja zakljuèi z besedami:
»Istoèasno pa smo lahko spoznali, da utegnemo odigrati Slovenci kaj klavrno vlogo na
glasbenovzgojnem podroèju, èe se ne bomo zaèeli resneje in kritièneje seznanjati z
bistvom sodobnih glasbeno metodiènih prijemov.«3 Nezadovoljstvo s stanjem glasbene
vzgoje v splošnoizobra evalnih in glasbenih šolah podkrepimo še z ugotovitvijo o
pomanjkljivih uènih naèrtih za glasbeno vzgojo, ki niso v zadostni meri upoštevali
novonastalih dru benih situacij v odnosu do vokalnega muziciranja in niso v zadostni
meri predvidevali instrumentalne vzgoje.4
»Kaj klavrna vloga na glasbenovzgojnem podroèju« je v 70. letih prejšnjega stoletja
postala prilo nost in izziv, ko sta se v strokovnih krogih porajali te nji po opredelitvi
novega koncepta osnovnošolske glasbene vzgoje in novega pristopa k izpeljavi uène ure.
1 Avtor prispevka ni znan. Verjetno gre za nekoga iz uredniškega odbora revije Grlica (1960, VI/1) oziroma
urednika Radovana Gobca. Revijo je izdajalo Društvo glasbenih pedagogov Slovenije. V omenjenem
prispevku so tudi navedbe, da so v Mariboru organizirali teèaje, ki jih je za osnovnošolske uèitelje in
uèitelje v glasbenih šolah vodila Elly Bašiæ na temo glasbenih vsebin za osemletko in novih naèinov
glasbenovzgojnega dela. V Izoli in Piranu je teèaje za uèitelje prvih treh razredov osnovne šole vodil
Miran Hasl. Pavle Kalan pa je o sodobnih pogledih na glasbeno vzgojo in posebej o delu z Orffovim
instrumetarijem predaval na obèinskem zborovanju prosvetnih delavcev v Hrastniku. Istoèasno s te njo
po posodabljanju glasbenega pouka v osnovni šoli se je pokazala potreba po posodabljanju pouèevanja
glasbe tudi na glasbenih šolah. Posebej dovzetna za novosti je bila Glasbena šola Viè, ki je gostila aktiv
predavateljev nauka o glasbi na glasbenih šolah ljubljanskega okraja. V ospredju izobra evanja so bile
naslednje teme: delo z Orffovim instrumentarijem (Pavle Kalan), teorija glasbe (Stanko Prek) in delo z
magnetofonskimi in gramofonskimi posnetki (Matija Tercelj). Izobra evanja so pomenila izziv tudi za
vrtce. Teèaje za vzgojiteljice je organiziralo Društvo vzgojiteljic mariborskega okraja. Predavatelji so
bili: Janez Bitenc, Janez Kuhar in Mira Voglar. Vzgojiteljice so se uvajale v igranje orglic, spoznavale so
novo pevsko literaturo ter oblike dela pri glasbeni vzgoji otrok, s posebnim poudarkom na uporabi glasbil
za otroke.
2 Prim. II. zvezni seminar za glasbeno vzgojo (1960), Grlica, VI/5, str. 70–75. S prispevki so izstopali
predavatelji iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Veliko pozornost je vzbudil tudi Cesar Bresgen iz
Salzburga. Teoretièno in praktièno je predstavil razliène oblike skupnega muziciranja, ustvarjanja in
improvizacije z uèenci. Obravnavane so bile tudi teme s podroèja poslušanja glasbe (Arnold Wlassek),
solfeggia in teorije glasbe v glasbenih šolah (Bora Popoviæ). Metode dela z zaèetniki pri klavirju je med
drugimi predavatelji predstavila tudi slovenska klavirska pedagoginja Darinka Bernetiè. Poleg klavirske
metodike so bile predstavljene tudi metodiène novosti pri pouku violine in solopetja.
3 Prav tam.
4 Prim. Golob, Vinko (1963): Problematika glasbene vzgoje v splošnoizobra evalnih in glasbenih šolah.
Grlica, IX/3. Avtor ugotavlja, da dru ba nalaga glasbeni vzgoji nove naloge. Namreè, v 70. letih
prejšnjega stoletja je postala glasba dostopnejša po radiu in zvoènih posnetkih. Avtor vidi nevarnost
pasivnega odnosa do glasbe, zato postavi v ospredje potrebo po aktivnih oblikah vokalnega in
instrumentalnega ustvarjanja in poustvarjanja.
31
posebej pa še z nekaterimi novimi prijemi in oblikami glasbenovzgojnega dela.«1 Pri
organiziranju in izvajanju seminarjev so bili posebej aktivni: okrajna inšpektorata pri
Svetu za šolstvo, prosveto in kulturo v Mariboru in Kopru ter glasbene šole v Ljubljani.
Pohvalno je, da so se teèaji organizirali za uèitelje v osnovnih in glasbenih šolah in tudi za
vzgojitelje v vrtcih.
V tem obdobju so se seminarji za glasbeno vzgojo zaèeli izvajati tudi na zvezni ravni. Prvi
je bil leta 1959 v Dubrovniku. Na drugem, izvedenem leto kasneje v Zadru, se je e
obravnavala tema o novih didaktièno-metodiènih postopkih pri glasbenem pouku.2 O
metodah pouèevanja glasbe so predavali glasbeni pedagogi iz tujine in nekdanjih
jugoslovanskih republik. Neznani avtor poroèilo s tega seminarja zakljuèi z besedami:
»Istoèasno pa smo lahko spoznali, da utegnemo odigrati Slovenci kaj klavrno vlogo na
glasbenovzgojnem podroèju, èe se ne bomo zaèeli resneje in kritièneje seznanjati z
bistvom sodobnih glasbeno metodiènih prijemov.«3 Nezadovoljstvo s stanjem glasbene
vzgoje v splošnoizobra evalnih in glasbenih šolah podkrepimo še z ugotovitvijo o
pomanjkljivih uènih naèrtih za glasbeno vzgojo, ki niso v zadostni meri upoštevali
novonastalih dru benih situacij v odnosu do vokalnega muziciranja in niso v zadostni
meri predvidevali instrumentalne vzgoje.4
»Kaj klavrna vloga na glasbenovzgojnem podroèju« je v 70. letih prejšnjega stoletja
postala prilo nost in izziv, ko sta se v strokovnih krogih porajali te nji po opredelitvi
novega koncepta osnovnošolske glasbene vzgoje in novega pristopa k izpeljavi uène ure.
1 Avtor prispevka ni znan. Verjetno gre za nekoga iz uredniškega odbora revije Grlica (1960, VI/1) oziroma
urednika Radovana Gobca. Revijo je izdajalo Društvo glasbenih pedagogov Slovenije. V omenjenem
prispevku so tudi navedbe, da so v Mariboru organizirali teèaje, ki jih je za osnovnošolske uèitelje in
uèitelje v glasbenih šolah vodila Elly Bašiæ na temo glasbenih vsebin za osemletko in novih naèinov
glasbenovzgojnega dela. V Izoli in Piranu je teèaje za uèitelje prvih treh razredov osnovne šole vodil
Miran Hasl. Pavle Kalan pa je o sodobnih pogledih na glasbeno vzgojo in posebej o delu z Orffovim
instrumetarijem predaval na obèinskem zborovanju prosvetnih delavcev v Hrastniku. Istoèasno s te njo
po posodabljanju glasbenega pouka v osnovni šoli se je pokazala potreba po posodabljanju pouèevanja
glasbe tudi na glasbenih šolah. Posebej dovzetna za novosti je bila Glasbena šola Viè, ki je gostila aktiv
predavateljev nauka o glasbi na glasbenih šolah ljubljanskega okraja. V ospredju izobra evanja so bile
naslednje teme: delo z Orffovim instrumentarijem (Pavle Kalan), teorija glasbe (Stanko Prek) in delo z
magnetofonskimi in gramofonskimi posnetki (Matija Tercelj). Izobra evanja so pomenila izziv tudi za
vrtce. Teèaje za vzgojiteljice je organiziralo Društvo vzgojiteljic mariborskega okraja. Predavatelji so
bili: Janez Bitenc, Janez Kuhar in Mira Voglar. Vzgojiteljice so se uvajale v igranje orglic, spoznavale so
novo pevsko literaturo ter oblike dela pri glasbeni vzgoji otrok, s posebnim poudarkom na uporabi glasbil
za otroke.
2 Prim. II. zvezni seminar za glasbeno vzgojo (1960), Grlica, VI/5, str. 70–75. S prispevki so izstopali
predavatelji iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Veliko pozornost je vzbudil tudi Cesar Bresgen iz
Salzburga. Teoretièno in praktièno je predstavil razliène oblike skupnega muziciranja, ustvarjanja in
improvizacije z uèenci. Obravnavane so bile tudi teme s podroèja poslušanja glasbe (Arnold Wlassek),
solfeggia in teorije glasbe v glasbenih šolah (Bora Popoviæ). Metode dela z zaèetniki pri klavirju je med
drugimi predavatelji predstavila tudi slovenska klavirska pedagoginja Darinka Bernetiè. Poleg klavirske
metodike so bile predstavljene tudi metodiène novosti pri pouku violine in solopetja.
3 Prav tam.
4 Prim. Golob, Vinko (1963): Problematika glasbene vzgoje v splošnoizobra evalnih in glasbenih šolah.
Grlica, IX/3. Avtor ugotavlja, da dru ba nalaga glasbeni vzgoji nove naloge. Namreè, v 70. letih
prejšnjega stoletja je postala glasba dostopnejša po radiu in zvoènih posnetkih. Avtor vidi nevarnost
pasivnega odnosa do glasbe, zato postavi v ospredje potrebo po aktivnih oblikah vokalnega in
instrumentalnega ustvarjanja in poustvarjanja.
31
