Page 34 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 34
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
leta 1983 pomenijo prelomnico v pristopih k naèrtovanju in izvajanju glasbene vzgoje v
osnovni šoli. So podlaga za vsebinsko zasnovo didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo za
osnovno šolo.
Uèni naèrti kot izhodišèe za oblikovanje didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo
Uèni naèrti za glasbeno vzgojo iz leta 1983 so bili predstavljeni uèiteljem na osnovnih
šolah. Sprejeli so jih kot novost, ki je niso znali v celoti prenesti v pouèevalno prakso. Zato
so na strokovnih sreèanjih izrazili potrebe in elje po uènih gradivih, ki bi bila skladna z
novimi uènimi naèrti.14 Na problematiko pomanjkanja uènih gradiv so e pred tem
opozarjali mlajši glasbeni pedagogi, na primer: »Prvenstveno najbolj pogrešam dobre
uèbenike in priroènike za glasbeni pouk. Ko bi te imeli, bi la je govorili o nadaljnjem
izobra evanju. Sedaj se mora mlad uèitelj glasbe ves osredotoèiti na to, da si izdela
»svojo« metodo od ure do ure, da si stre e »iz rok v usta.«15 Glasni so bili tudi v aktivu
glasbenih pedagogov ljubljanskega obmoèja. Na sestanku z dne 26. decembra 1978 so
sprejeli naslednji sklep: »Zaradi potrebe po glasbenih pripomoèkih bo aktiv poslal dopis
zavodu za šolstvo in zahteval uèbenike in gradivo za glasbeno vzgojo za 4., 5. in 6. razred
osnovne šole, èasovno razporeditev snovi pa tudi za vse ostale razrede.«16
Na nastalo situacijo sta se v 90. letih prejšnjega stoletja dokaj hitro odzvala Zavod za
šolstvo in Dr avna zalo ba Slovenije (DZS).17 Zavod za šolstvo je prevzel vlogo
organizatorja izobra evanj, predstavniki zalo be pa so prièeli z vzpostavljanjem
infrastrukture za izdajanje didaktiènih gradiv. Najprej so vzpostavili stike z Oddelkom za
glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo v Ljubljani. Takratni predstojnik oddelka
Primo Kuret je pobudo o sodelovanju z zalo bo sprejel. Dogovorili so se, da bodo
sodelavci oddelka pristopili k snovanju uènih gradiv za celotno osnovno šolo. Prvotno je
bilo mišljeno, da bi gradiva oblikovali v soavtorstvu. Tako naj bi se najprej izdalo gradivo
za prvi razred, nato pa zaporedoma za ostale razrede osemletke.
Vsebinski koncept uènih gradiv za prve razrede je vkljuèeval tudi glasbeno
opismenjevanje. Ob tem se je zastavilo vprašanje, kako glasbene zapise in pisno gradivo o
glasbi pribli ati mlajšim uporabnikom, uèencem 1., 2. in 3. razredov, ki šele vstopajo v
svet branja in pisanja. Iskanje ustreznih rešitev je bilo zaupano Bredi Oblak, ki se tega
prelomnega obdobja poklicne poti ivo spominja. Takole ga opisuje: »Kmalu se je
izkazalo, da zastavljajo zaèetni razredi posebno obliko in raven komunikacije, ki jo je
te ko zagotoviti v obièajni pisni uèbeniški obliki. Glede na moje veèletne uspešne izkušnje
s to populacijo so me kolegi na predlog Janeza Boleta nagovorili, da poskusim osebno
razrešiti problem in najti komunikacijsko obliko.«18 Na podlagi poznavanja metodoloških
14 Pogovor z Bredo Oblak dne 31. 7. 2017.
15 Prim. Je , Jakob (1972/73): Beseda mlajših glasbenih uèiteljev. Grlica, XV/3–4, str.2.
16 Prim. Je , Jakob (1979): Iz aktiva glasbenih pedagogov. Grlica, XXI/1–2, str. 13. Iz zapisa tudi
razberemo, da na šolah nimajo poenotenih uènih programov. Predlagajo, da bi se k sodelovanju pritegnilo
veè strokovnjakov in uèiteljev praktikov. Pogrešajo program poslušanja za posamezne razrede.
Sprašujejo se tudi, ali je program med stopnjami in razredi, od 1. do 8., povezan.
17 Zalo ba se je na poveèane potrebe po uènih gradivih za glasbo odzvala s stalnim mestom urednika za uèna
gradiva za glasbo. Odgovorna urednica je postala harfistka Pavla Uršiè Kunej. Njeno primarno delo je
bilo nudenje pomoèi snovalcem gradiv ter sodelovanje s širšim krogom uèiteljev glasbe. Pogovor z Bredo
Oblak, 6. 9. 2017.
18 Pogovor z Bredo Oblak, september 2017.
34
leta 1983 pomenijo prelomnico v pristopih k naèrtovanju in izvajanju glasbene vzgoje v
osnovni šoli. So podlaga za vsebinsko zasnovo didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo za
osnovno šolo.
Uèni naèrti kot izhodišèe za oblikovanje didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo
Uèni naèrti za glasbeno vzgojo iz leta 1983 so bili predstavljeni uèiteljem na osnovnih
šolah. Sprejeli so jih kot novost, ki je niso znali v celoti prenesti v pouèevalno prakso. Zato
so na strokovnih sreèanjih izrazili potrebe in elje po uènih gradivih, ki bi bila skladna z
novimi uènimi naèrti.14 Na problematiko pomanjkanja uènih gradiv so e pred tem
opozarjali mlajši glasbeni pedagogi, na primer: »Prvenstveno najbolj pogrešam dobre
uèbenike in priroènike za glasbeni pouk. Ko bi te imeli, bi la je govorili o nadaljnjem
izobra evanju. Sedaj se mora mlad uèitelj glasbe ves osredotoèiti na to, da si izdela
»svojo« metodo od ure do ure, da si stre e »iz rok v usta.«15 Glasni so bili tudi v aktivu
glasbenih pedagogov ljubljanskega obmoèja. Na sestanku z dne 26. decembra 1978 so
sprejeli naslednji sklep: »Zaradi potrebe po glasbenih pripomoèkih bo aktiv poslal dopis
zavodu za šolstvo in zahteval uèbenike in gradivo za glasbeno vzgojo za 4., 5. in 6. razred
osnovne šole, èasovno razporeditev snovi pa tudi za vse ostale razrede.«16
Na nastalo situacijo sta se v 90. letih prejšnjega stoletja dokaj hitro odzvala Zavod za
šolstvo in Dr avna zalo ba Slovenije (DZS).17 Zavod za šolstvo je prevzel vlogo
organizatorja izobra evanj, predstavniki zalo be pa so prièeli z vzpostavljanjem
infrastrukture za izdajanje didaktiènih gradiv. Najprej so vzpostavili stike z Oddelkom za
glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo v Ljubljani. Takratni predstojnik oddelka
Primo Kuret je pobudo o sodelovanju z zalo bo sprejel. Dogovorili so se, da bodo
sodelavci oddelka pristopili k snovanju uènih gradiv za celotno osnovno šolo. Prvotno je
bilo mišljeno, da bi gradiva oblikovali v soavtorstvu. Tako naj bi se najprej izdalo gradivo
za prvi razred, nato pa zaporedoma za ostale razrede osemletke.
Vsebinski koncept uènih gradiv za prve razrede je vkljuèeval tudi glasbeno
opismenjevanje. Ob tem se je zastavilo vprašanje, kako glasbene zapise in pisno gradivo o
glasbi pribli ati mlajšim uporabnikom, uèencem 1., 2. in 3. razredov, ki šele vstopajo v
svet branja in pisanja. Iskanje ustreznih rešitev je bilo zaupano Bredi Oblak, ki se tega
prelomnega obdobja poklicne poti ivo spominja. Takole ga opisuje: »Kmalu se je
izkazalo, da zastavljajo zaèetni razredi posebno obliko in raven komunikacije, ki jo je
te ko zagotoviti v obièajni pisni uèbeniški obliki. Glede na moje veèletne uspešne izkušnje
s to populacijo so me kolegi na predlog Janeza Boleta nagovorili, da poskusim osebno
razrešiti problem in najti komunikacijsko obliko.«18 Na podlagi poznavanja metodoloških
14 Pogovor z Bredo Oblak dne 31. 7. 2017.
15 Prim. Je , Jakob (1972/73): Beseda mlajših glasbenih uèiteljev. Grlica, XV/3–4, str.2.
16 Prim. Je , Jakob (1979): Iz aktiva glasbenih pedagogov. Grlica, XXI/1–2, str. 13. Iz zapisa tudi
razberemo, da na šolah nimajo poenotenih uènih programov. Predlagajo, da bi se k sodelovanju pritegnilo
veè strokovnjakov in uèiteljev praktikov. Pogrešajo program poslušanja za posamezne razrede.
Sprašujejo se tudi, ali je program med stopnjami in razredi, od 1. do 8., povezan.
17 Zalo ba se je na poveèane potrebe po uènih gradivih za glasbo odzvala s stalnim mestom urednika za uèna
gradiva za glasbo. Odgovorna urednica je postala harfistka Pavla Uršiè Kunej. Njeno primarno delo je
bilo nudenje pomoèi snovalcem gradiv ter sodelovanje s širšim krogom uèiteljev glasbe. Pogovor z Bredo
Oblak, 6. 9. 2017.
18 Pogovor z Bredo Oblak, september 2017.
34
