Page 32 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 32
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Hotenja so se snovala in preizkušala v projektu eksperimentalnega pouka (1963–1971).5
Osrednji cilj projekta je bil oblikovati in evalvirati nov koncept uènih ur za glasbeno
vzgojo za celotno osnovnošolsko izobra evanje (Oblak, 2016). Pri tem se je pokazalo
umanjkanje strokovnih teoretiènih podlag za razvoj novega modela glasbenega
izobra evanja nasploh, saj je primanjkovalo strokovnjakov, ki bi se intenzivneje ukvarjali
z glasbeno pedagogiko.6 To nalogo je z vso odgovornostjo sprejela Breda Oblak. Opravila
jo je uspešno, ob nenehnem strokovnem spopolnjevanju doma in v tujini. Poznala je
znanstvena dela pomembnih glasbenih pedagogov, ki so vplivali na razvoj konceptov
glasbene vzgoje po Evropi, še posebej v Avstriji (metodološki sistem Carla Orffa,
evritmija Émila Jaquesa-Dalcroza), Italiji (vzgojni koncept Marie Montessori) in na
Mad arskem (solfeggio in metode petja Zoltana Kodalya)7.
S svojo široko razgledanostjo in poznavanjem stroke je pomembno prispevala k uspešno
izpeljanemu projektu eksperimentalnega pouka. Danes ga opredeljujemo kot prvo naèrtno
in sistematièno akcijsko raziskovanje pedagoške prakse uèenja in pouèevanja glasbe, s
posebnim poudarkom na preizkušanju nove vsebinske zasnove in strukturiranosti uène
ure. Ocenjujemo, da je znanstveni doprinos projekta eksperimentalnega pouka v
oblikovanih strokovnih podlagah za nadaljnji razvoj didaktike glasbe ter v opredeljenih
teoretiènih izhodišèih za izvajanje sodobno zasnovanega pouka glasbe, kot ga poznamo
danes. Poleg tega je bil eden od vidnejših rezultatov projekta leta 1968 izdan Priroènik za
glasbeno vzgojo, avtorjev Brede Bidovec-Oblak in Janeza Boleta.
Na tem mestu elimo izpostaviti v projektu razvito in evalvirano strokovno podlago, ki je
v 90. letih prejšnjega stoletja vplivala na razvoj novih uènih naèrtov za glasbeno vzgojo.
Gre za kompleksno glasbeno dejavnost oziroma kompleksno glasbeno vzgojo,8 ki se na
izvedbeni ravni ka e v integraciji dejavnosti izvajanja, poslušanja in ustvarjanja. Med
seboj se dejavnosti povezujejo na vsebinski, pojmovni ali procesni ravni. Tako zasnovana
glasbena dejavnost omogoèa veèèutno in izkušenjsko uèenje. V odprtih in fleksibilnih
kurikulih, kot je na primer Kurikulum za vrtce, nudi mo nost izbire med posameznimi
dejavnostmi. Dokazano je, da z naèeli kompleksne glasbene vzgoje podpiramo uèenèev
skladen in celostni glasbeni razvoj.9
5 Pobudnik projekta je bilo takratno ministrstvo za šolstvo, izvedba pa je bila zaupana Oddelku za
povezovanje z osnovnimi šolami Zavoda za glasbeno in baletno izobra evanje. Prvo leto so v projektu
sodelovali Pavle Kalan, Janez Bole, ter Breda Oblak in Tea Budna Marn kot izvajalki. Zaradi raznovrstnih
okolišèin, predvsem novih poklicnih zadol itev sodelujoèih, je bila nadaljnja izvedba projekta zaupana
Bredi Oblak. Primerno podporno okolje za preizkušanje eksperimentalnih oblik uèenja in pouèevanja
glasbe je dobila na Osnovni šoli Toneta Èufarja v Ljubljani, ki je bila odprta za novosti in sodelovanje.
6 Prim. Barbara Sicherl-Kafol, 2001, Celostna glasbena vzgoja, str. 42. Problematika premalo razvite
znanstvene misli na podroèju glasbene metodike, didaktike in glasbene psihologije ter estetike je bila
izpostavljena tudi širše, na primer na VI. kongresu glasbenih pedagogov Jugoslavije. Prim. Vrbanèiè,
Ivan (1979): Iz VI. kongresa glasbenih pedagogov Jugoslavije. Grlica, XXI/4–5, str. 26–28.
7 Prim. Breda, Oblak, 2016, »Narativni izraz poti skozi glasbeno šolstvo«.
8 Izraz kompleksni pouk je bil uporabljen e 1960 na II. zveznem seminarju za glasbo, vendar v drugaènem
pomenu, kot ga uporabljamo danes. Izraz je pomenil te njo po povezovanju in medsebojnem
dopolnjevanju posameznih teoretiènih predmetov v glasbenem šolstvu, kot so solfeggio, teorija glasbe,
oblikoslovje.
9 Prim. Breda Oblak, 2001, Glasbena slikanica 3, Priroènik za uèitelje, str. 37; Breda Oblak, 2002, Moja
glasba 4, Priroènik za uèitelje, str. 12.
32
Hotenja so se snovala in preizkušala v projektu eksperimentalnega pouka (1963–1971).5
Osrednji cilj projekta je bil oblikovati in evalvirati nov koncept uènih ur za glasbeno
vzgojo za celotno osnovnošolsko izobra evanje (Oblak, 2016). Pri tem se je pokazalo
umanjkanje strokovnih teoretiènih podlag za razvoj novega modela glasbenega
izobra evanja nasploh, saj je primanjkovalo strokovnjakov, ki bi se intenzivneje ukvarjali
z glasbeno pedagogiko.6 To nalogo je z vso odgovornostjo sprejela Breda Oblak. Opravila
jo je uspešno, ob nenehnem strokovnem spopolnjevanju doma in v tujini. Poznala je
znanstvena dela pomembnih glasbenih pedagogov, ki so vplivali na razvoj konceptov
glasbene vzgoje po Evropi, še posebej v Avstriji (metodološki sistem Carla Orffa,
evritmija Émila Jaquesa-Dalcroza), Italiji (vzgojni koncept Marie Montessori) in na
Mad arskem (solfeggio in metode petja Zoltana Kodalya)7.
S svojo široko razgledanostjo in poznavanjem stroke je pomembno prispevala k uspešno
izpeljanemu projektu eksperimentalnega pouka. Danes ga opredeljujemo kot prvo naèrtno
in sistematièno akcijsko raziskovanje pedagoške prakse uèenja in pouèevanja glasbe, s
posebnim poudarkom na preizkušanju nove vsebinske zasnove in strukturiranosti uène
ure. Ocenjujemo, da je znanstveni doprinos projekta eksperimentalnega pouka v
oblikovanih strokovnih podlagah za nadaljnji razvoj didaktike glasbe ter v opredeljenih
teoretiènih izhodišèih za izvajanje sodobno zasnovanega pouka glasbe, kot ga poznamo
danes. Poleg tega je bil eden od vidnejših rezultatov projekta leta 1968 izdan Priroènik za
glasbeno vzgojo, avtorjev Brede Bidovec-Oblak in Janeza Boleta.
Na tem mestu elimo izpostaviti v projektu razvito in evalvirano strokovno podlago, ki je
v 90. letih prejšnjega stoletja vplivala na razvoj novih uènih naèrtov za glasbeno vzgojo.
Gre za kompleksno glasbeno dejavnost oziroma kompleksno glasbeno vzgojo,8 ki se na
izvedbeni ravni ka e v integraciji dejavnosti izvajanja, poslušanja in ustvarjanja. Med
seboj se dejavnosti povezujejo na vsebinski, pojmovni ali procesni ravni. Tako zasnovana
glasbena dejavnost omogoèa veèèutno in izkušenjsko uèenje. V odprtih in fleksibilnih
kurikulih, kot je na primer Kurikulum za vrtce, nudi mo nost izbire med posameznimi
dejavnostmi. Dokazano je, da z naèeli kompleksne glasbene vzgoje podpiramo uèenèev
skladen in celostni glasbeni razvoj.9
5 Pobudnik projekta je bilo takratno ministrstvo za šolstvo, izvedba pa je bila zaupana Oddelku za
povezovanje z osnovnimi šolami Zavoda za glasbeno in baletno izobra evanje. Prvo leto so v projektu
sodelovali Pavle Kalan, Janez Bole, ter Breda Oblak in Tea Budna Marn kot izvajalki. Zaradi raznovrstnih
okolišèin, predvsem novih poklicnih zadol itev sodelujoèih, je bila nadaljnja izvedba projekta zaupana
Bredi Oblak. Primerno podporno okolje za preizkušanje eksperimentalnih oblik uèenja in pouèevanja
glasbe je dobila na Osnovni šoli Toneta Èufarja v Ljubljani, ki je bila odprta za novosti in sodelovanje.
6 Prim. Barbara Sicherl-Kafol, 2001, Celostna glasbena vzgoja, str. 42. Problematika premalo razvite
znanstvene misli na podroèju glasbene metodike, didaktike in glasbene psihologije ter estetike je bila
izpostavljena tudi širše, na primer na VI. kongresu glasbenih pedagogov Jugoslavije. Prim. Vrbanèiè,
Ivan (1979): Iz VI. kongresa glasbenih pedagogov Jugoslavije. Grlica, XXI/4–5, str. 26–28.
7 Prim. Breda, Oblak, 2016, »Narativni izraz poti skozi glasbeno šolstvo«.
8 Izraz kompleksni pouk je bil uporabljen e 1960 na II. zveznem seminarju za glasbo, vendar v drugaènem
pomenu, kot ga uporabljamo danes. Izraz je pomenil te njo po povezovanju in medsebojnem
dopolnjevanju posameznih teoretiènih predmetov v glasbenem šolstvu, kot so solfeggio, teorija glasbe,
oblikoslovje.
9 Prim. Breda Oblak, 2001, Glasbena slikanica 3, Priroènik za uèitelje, str. 37; Breda Oblak, 2002, Moja
glasba 4, Priroènik za uèitelje, str. 12.
32
