Page 39 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 39
Bogdana Borota, POGLED NA DIDAKTIÈNE ZBIRKE ZA GLASBENO VZGOJO BREDE OBLAK ...
uèitelju daje iztoènice za poglobljeno in široko razlago, slabega pa sili k temu, da poglobi
svoje znanje.«38
V didaktiènih zbirkah za zadnje triletje imajo še posebej veliko vrednost zbirke
raznovrstnih glasbenih posnetkov. Posnetki dosegajo visoke kriterije umetniške
vrednosti. Na splošno ugotavljamo, da je celovit izbor glasbene literature za poslušanje
nastal iz premišljene vizije oblikovanja avtentiènega glasbenega okolja za uèenje in
pouèevanje glasbe.
Celotna didaktièna zbirka ima veè ponatisov in dopolnjenih izdaj. Na posodabljanje so
vplivali dogodki, povezani z osamosvajanjem Slovenije in s spremembami politiènega
sistema. Vplive razberemo v manjših redakcijskih popravkih in vsebinskih prilagoditvah
v didaktiènih zbirkah za 1., 3. in 5. razred. Vsebinske prilagoditve se niso izvedle na naèin
zmanjševanja pomena in umetniške vrednosti glasbenih vsebin. Avtorica je domiselno, z
namenom, da bi se ohranilo bogastvo glasbe in vsebin o glasbeni kulturi iz krajev
nekdanje Jugoslavije, didaktiène zbirke za 5. razred Z glasbo po Jugoslaviji preimenovala
v Z glasbo doma in v sosednjih de elah. V njih je vselej izpostavila slovensko ljudsko
dedišèino ali umetno glasbo slovenskih skladateljev.
Didaktiène zbirke so pritegnile pozornost strokovnih delavcev iz osnovnih šol z
mad arskim uènim jezikom. Breda Oblak je prisluhnila njihovim potrebam in prilagodila
delovne zvezke do 4. razreda,39 tako da so bili napisani dvojezièno, v slovenšèini in
mad aršèini. S tem se je zakljuèila 1. kontinuiteta izdajanja didaktiènih zbirk in nova
šolska reforma (1998), ki je uvedla 9-letno osnovno šolo. Breda Oblak je bila vodilna tudi
pri posodabljanju uènih naèrtov za glasbeno vzgojo za devetletko.40 Izdajanje didaktiènih
zbirk se je prevesilo v 2. kontinuiteto.
Druga kontinuiteta izdajanja didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo za devetletko
Obdobje druge kontinuitete izdajanja didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo je krajše od
prve. Zajema èas med letoma 1999 in 2004. Razdelimo ga na dve fazi. Prva faza je
potekala med letoma 1999 in 2002. Nanaša se na zaèetno uvajanje devetletke v prvo in
tretje triletje. Dopolnjene in posodobljene didaktiène zbirke so bile izdane pri DZS. Druga
faza je potekala med letoma 2002 in 2004, ko se je devetletka uvajala v drugo triletje.
Didaktiène zbirke za drugo triletje so bile izdane pri zalo bi Izolit.
Filozofska in teoretièna izhodišèa v uènih naèrtih za glasbeno vzgojo so ostala enaka.
Posodabljali so se le nekateri elementi, kot so cilji in vsebine. Bistveni premik pa je bil v
modelih pouèevanja. V ospredje sta stopila uèno-ciljni in procesno-razvojni model
38 Bitenc, Janez (1999). Pismo za Bredo Oblak, rokopis.
39 V letu 1987 za 1., 2. in 3. razred, v 1988 pa za 4. razred.
40 Breda Oblak je bila leta 1995 imenovana za èlanico v Nacionalni kurikularni svet za strokovno pripravo in
vodenje kurikularne prenove programov vrtcev, osnovne šole, gimnazij, poklicnega in strokovnega
izobra evanja ter izobra evanja odraslih. Istega leta je bila imenovana tudi za predsednico Predmetnega
podroèja komisije za glasbo. Na komisiji so pripravili osnutek novega uènega naèrta za devetletko, ki je
bil kot predlog oblikovan leta 1998, potrjen in objavljen pa v letu 2001. Prenova uènih naèrtov je bila
logièna posledica leta 1996 sprejetega Zakona o osnovni šoli, ki je uvedel devetletko.
39
uèitelju daje iztoènice za poglobljeno in široko razlago, slabega pa sili k temu, da poglobi
svoje znanje.«38
V didaktiènih zbirkah za zadnje triletje imajo še posebej veliko vrednost zbirke
raznovrstnih glasbenih posnetkov. Posnetki dosegajo visoke kriterije umetniške
vrednosti. Na splošno ugotavljamo, da je celovit izbor glasbene literature za poslušanje
nastal iz premišljene vizije oblikovanja avtentiènega glasbenega okolja za uèenje in
pouèevanje glasbe.
Celotna didaktièna zbirka ima veè ponatisov in dopolnjenih izdaj. Na posodabljanje so
vplivali dogodki, povezani z osamosvajanjem Slovenije in s spremembami politiènega
sistema. Vplive razberemo v manjših redakcijskih popravkih in vsebinskih prilagoditvah
v didaktiènih zbirkah za 1., 3. in 5. razred. Vsebinske prilagoditve se niso izvedle na naèin
zmanjševanja pomena in umetniške vrednosti glasbenih vsebin. Avtorica je domiselno, z
namenom, da bi se ohranilo bogastvo glasbe in vsebin o glasbeni kulturi iz krajev
nekdanje Jugoslavije, didaktiène zbirke za 5. razred Z glasbo po Jugoslaviji preimenovala
v Z glasbo doma in v sosednjih de elah. V njih je vselej izpostavila slovensko ljudsko
dedišèino ali umetno glasbo slovenskih skladateljev.
Didaktiène zbirke so pritegnile pozornost strokovnih delavcev iz osnovnih šol z
mad arskim uènim jezikom. Breda Oblak je prisluhnila njihovim potrebam in prilagodila
delovne zvezke do 4. razreda,39 tako da so bili napisani dvojezièno, v slovenšèini in
mad aršèini. S tem se je zakljuèila 1. kontinuiteta izdajanja didaktiènih zbirk in nova
šolska reforma (1998), ki je uvedla 9-letno osnovno šolo. Breda Oblak je bila vodilna tudi
pri posodabljanju uènih naèrtov za glasbeno vzgojo za devetletko.40 Izdajanje didaktiènih
zbirk se je prevesilo v 2. kontinuiteto.
Druga kontinuiteta izdajanja didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo za devetletko
Obdobje druge kontinuitete izdajanja didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo je krajše od
prve. Zajema èas med letoma 1999 in 2004. Razdelimo ga na dve fazi. Prva faza je
potekala med letoma 1999 in 2002. Nanaša se na zaèetno uvajanje devetletke v prvo in
tretje triletje. Dopolnjene in posodobljene didaktiène zbirke so bile izdane pri DZS. Druga
faza je potekala med letoma 2002 in 2004, ko se je devetletka uvajala v drugo triletje.
Didaktiène zbirke za drugo triletje so bile izdane pri zalo bi Izolit.
Filozofska in teoretièna izhodišèa v uènih naèrtih za glasbeno vzgojo so ostala enaka.
Posodabljali so se le nekateri elementi, kot so cilji in vsebine. Bistveni premik pa je bil v
modelih pouèevanja. V ospredje sta stopila uèno-ciljni in procesno-razvojni model
38 Bitenc, Janez (1999). Pismo za Bredo Oblak, rokopis.
39 V letu 1987 za 1., 2. in 3. razred, v 1988 pa za 4. razred.
40 Breda Oblak je bila leta 1995 imenovana za èlanico v Nacionalni kurikularni svet za strokovno pripravo in
vodenje kurikularne prenove programov vrtcev, osnovne šole, gimnazij, poklicnega in strokovnega
izobra evanja ter izobra evanja odraslih. Istega leta je bila imenovana tudi za predsednico Predmetnega
podroèja komisije za glasbo. Na komisiji so pripravili osnutek novega uènega naèrta za devetletko, ki je
bil kot predlog oblikovan leta 1998, potrjen in objavljen pa v letu 2001. Prenova uènih naèrtov je bila
logièna posledica leta 1996 sprejetega Zakona o osnovni šoli, ki je uvedel devetletko.
39
