Page 37 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 37
Bogdana Borota, POGLED NA DIDAKTIÈNE ZBIRKE ZA GLASBENO VZGOJO BREDE OBLAK ...
reèeno – poleg napotkov za glasbene dejavnosti, vseboval širši izbor pesemskega
gradiva in primerov za poslušanje glasbe. Zvoèni posnetki namenoma niso bili
naslovljeni zato, da jih uèitelji ne bi prepušèali stihijskemu, nekontroliranemu
poslušanju. V priroèniku so bile zanje podane potrebne informacije, predvsem pa
naj bi primere tudi sami predhodno poslušali, do ivljajsko prepoznavali … nato pa
jih smiselno umešèali v enote.
Ker je zunanja oprema zbirk povzroèala primerjavo z gradivi za druge predmete,
se je e v 3. razredu pojavilo vprašanje ekonomiènosti uporabe barv v uèbenikih
kot tudi ovojnih map. Od tod je sledila zbirka, v kateri je bilo dovoljeno obièajni,
èrno-beli izvedbi dodati le še eno barvo. S slikarko sva se odloèili za rdeèo z
mo nimi niansami. Sicer pa sem v tem uèbeniku prvikrat uporabila znaèilen zapis,
ki so ga v obdobju eksperimentalnega pouka odkrili uèenci na temelju svojih
predstav o glasbenem jeziku in njegovih parametrih. Priroènik je zapis dodatno
pojasnjeval uèiteljem. Primeri za poslušanje so izšli kot poprej na kasetah, vendar
tokrat v znaèilnih lastnih ovitkih.
V 4. razredu se je ponovno pojavila mapa Glasbena vzgoja s priroènikom in
zvoènima kasetama, v nadaljnjih razredih pa so sledili samostojni priroèniki s
kasetami v lastnih ovitkih. Od 4. razreda dalje se je postopoma uveljavljal notni
zapis, sicer pa se je ohranjala èrno-bela izvedba s še eno izmed izbranih barv,
barvno monotonost pa je deloma popestrilo slikovno informacijsko gradivo.«
Priroèniki od 1. do 4. razreda imajo enotno strukturo. V prvem poglavju so opisane
posamezne enote didaktiène zbirke ter splošne znaèilnosti glasbene vzgoje v posameznem
razredu. Temu sledi obse no poglavje Ciklusi glasbenih vsebin, v katerem so obravnavane
uène teme. Za vsako temo je narejen izbor pesemskega gradiva (v priroèniku oznaèeno z
A) in izbor glasbenih posnetkov s seznama programa za poslušanje (B) v povezavi z
obravnavanjem uènih enot iz delovnih zvezkov (C). Nekaj praznega prostora (È) pa je
namenjenega za zapisovanje dodatnih uènih gradiv ali drugih uèiteljevih zabele k.
Uène teme v priroènikih in delovnih zvezkih so bile skladne s predlaganimi temami v
uènih naèrtih in so vsebovale od dve do osem uènih enot. Vsaka uèna enota ima zapisan
potek izvajanja. Priroèniki so obse ne, bogate zbirke glasbene literature, glasbenih
informacij, teoretiènih izhodišè, strokovnih usmeritev za uèinkovito naèrtovanje ter
izvajanje kompleksne in celovite glasbene vzgoje. Iz recenzije, ki je izšla ob izidu
didaktiènih kompletov za 1. in 2. razred povzemamo ugotovitev, da ima uèitelj kljub
visoki strukturiranosti priroènikov in podrobnih izpeljavah dejavnosti dovolj svobode za
ustvarjalno in samostojno naèrtovanje uène ure za glasbeno vzgojo.29
29 Prim. Vospernik, Hedvika (1983): Didaktièni komplet Brede Oblak za 1. in 2. razred OŠ. Grlica,
XXV/3–4, str. 59–61.
37
reèeno – poleg napotkov za glasbene dejavnosti, vseboval širši izbor pesemskega
gradiva in primerov za poslušanje glasbe. Zvoèni posnetki namenoma niso bili
naslovljeni zato, da jih uèitelji ne bi prepušèali stihijskemu, nekontroliranemu
poslušanju. V priroèniku so bile zanje podane potrebne informacije, predvsem pa
naj bi primere tudi sami predhodno poslušali, do ivljajsko prepoznavali … nato pa
jih smiselno umešèali v enote.
Ker je zunanja oprema zbirk povzroèala primerjavo z gradivi za druge predmete,
se je e v 3. razredu pojavilo vprašanje ekonomiènosti uporabe barv v uèbenikih
kot tudi ovojnih map. Od tod je sledila zbirka, v kateri je bilo dovoljeno obièajni,
èrno-beli izvedbi dodati le še eno barvo. S slikarko sva se odloèili za rdeèo z
mo nimi niansami. Sicer pa sem v tem uèbeniku prvikrat uporabila znaèilen zapis,
ki so ga v obdobju eksperimentalnega pouka odkrili uèenci na temelju svojih
predstav o glasbenem jeziku in njegovih parametrih. Priroènik je zapis dodatno
pojasnjeval uèiteljem. Primeri za poslušanje so izšli kot poprej na kasetah, vendar
tokrat v znaèilnih lastnih ovitkih.
V 4. razredu se je ponovno pojavila mapa Glasbena vzgoja s priroènikom in
zvoènima kasetama, v nadaljnjih razredih pa so sledili samostojni priroèniki s
kasetami v lastnih ovitkih. Od 4. razreda dalje se je postopoma uveljavljal notni
zapis, sicer pa se je ohranjala èrno-bela izvedba s še eno izmed izbranih barv,
barvno monotonost pa je deloma popestrilo slikovno informacijsko gradivo.«
Priroèniki od 1. do 4. razreda imajo enotno strukturo. V prvem poglavju so opisane
posamezne enote didaktiène zbirke ter splošne znaèilnosti glasbene vzgoje v posameznem
razredu. Temu sledi obse no poglavje Ciklusi glasbenih vsebin, v katerem so obravnavane
uène teme. Za vsako temo je narejen izbor pesemskega gradiva (v priroèniku oznaèeno z
A) in izbor glasbenih posnetkov s seznama programa za poslušanje (B) v povezavi z
obravnavanjem uènih enot iz delovnih zvezkov (C). Nekaj praznega prostora (È) pa je
namenjenega za zapisovanje dodatnih uènih gradiv ali drugih uèiteljevih zabele k.
Uène teme v priroènikih in delovnih zvezkih so bile skladne s predlaganimi temami v
uènih naèrtih in so vsebovale od dve do osem uènih enot. Vsaka uèna enota ima zapisan
potek izvajanja. Priroèniki so obse ne, bogate zbirke glasbene literature, glasbenih
informacij, teoretiènih izhodišè, strokovnih usmeritev za uèinkovito naèrtovanje ter
izvajanje kompleksne in celovite glasbene vzgoje. Iz recenzije, ki je izšla ob izidu
didaktiènih kompletov za 1. in 2. razred povzemamo ugotovitev, da ima uèitelj kljub
visoki strukturiranosti priroènikov in podrobnih izpeljavah dejavnosti dovolj svobode za
ustvarjalno in samostojno naèrtovanje uène ure za glasbeno vzgojo.29
29 Prim. Vospernik, Hedvika (1983): Didaktièni komplet Brede Oblak za 1. in 2. razred OŠ. Grlica,
XXV/3–4, str. 59–61.
37
