Page 33 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 33
Bogdana Borota, POGLED NA DIDAKTIÈNE ZBIRKE ZA GLASBENO VZGOJO BREDE OBLAK ...
Izvajanje kompleksne glasbene vzgoje zahteva od uèitelja visoko raven strokovnega
znanja, ustvarjalnosti ter zmo nosti reflektiranja in evalviranja pouèevalne prakse. Ni
nakljuèje, da Breda Oblak kompleksno zasnovano glasbeno dejavnost primerja z glasbeno
kompozicijo, ustvarjalno delo uèitelja pri naèrtovanju in izvajanju vzgojno-
izobra evalnega procesa pa z delom skladatelja.10
Koncept kompleksne glasbene vzgoje je nakazoval potrebo po redefiniranju
vzgojno-izobra evalnih podroèij le-te ter drugih elementov vzgojno-izobra evalnega
dela, kot so cilji, vsebine, uène metode in oblike dela. Orisane okolišèine ter dejstvo o
kontinuiranem širjenju strokovnih podlag in evalviranju didaktiènih poti glasbe do uèenca
so v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja sovpadale s prenovo osnovnošolskih uènih naèrtov
na nacionalni ravni.11
Uèni naèrti za glasbeno vzgojo iz leta 1983 so prinesli v primerjavi s prejšnjimi veè
novosti. Zasnovani so bili kot refleksija temeljnih faktorjev glasbene kulture, ki se ka e v
opredeljenih podroèjih glasbenega izvajanja, poslušanja, ustvarjanja ter razvoja glasbenih
sposobnosti, spretnosti in znanj. Podroèja se med seboj prepletajo, dejavnosti in vsebine
pa spiralno nadgrajujejo v smeri doseganja ciljev.
V uènih naèrtih iz leta 1983 sta bila na novo oblikovana dva elementa: uène vsebine ter
uène enote oziroma tematski sklopi. Uène enote so bile oblikovane z namenom, da bi
uèenci odkrivali in do ivljali dejavnike, pomembne za glasbo, umetnost in kulturo.
Tematski sklopi so nakazovali logièno povezavo med podroèji glasbene vzgoje ter
povezavo med glasbo in drugimi predmetnimi podroèji.12 Po dva uèna naèrta za
posamezna razreda sta imela skupni naslov. Le-ta je nakazoval smer procesno-razvojnega
naèrtovanja glasbene vzgoje skozi celotno osnovno šolo: od glasbenih do ivetij, izkušenj,
k razumevanju glasbenih zakonitosti.13 Uèni naèrti so vsebovali še pojasnila in neke vrste
didaktièna priporoèila. V pojasnilih so bile zapisane povezave tedenskih uènih enot glasbe
z uènimi enotami drugih predmetnih podroèij. Didaktièna priporoèila so bila zapisana za
podroèja razvoja glasbenega izvajanja, poslušanja, ustvarjalnosti in glasbenega posluha.
Slednje je vkljuèevalo tudi smernice za estetsko vzgojo.
Ugotavljamo, da so dose ki projekta eksperimentalnega pouka omogoèili oblikovanje
koncepta kompleksno zasnovane glasbene vzgoje in drugih strokovnih podlag, ki so bili
izhodišèe za razvoj novih uènih naèrtov za glasbeno vzgojo v osnovni šoli. Uèni naèrti iz
10 Pogovor z Bredo Oblak, dne 31. 7. 2017.
11 Leta 1980 je bila na Zavodu za šolstvo imenovana komisija za pripravo uènega naèrta za glasbeno vzgojo.
Predsedovala ji je Breda Oblak. Izdelala je predlog uènega naèrta, ki so ga èlani komisije sprejeli ter ga
predlagali za razširjeno obravnavo na Zavodu za šolstvo. Uèni naèrt je bil sprejet in objavljen 1983. Prim.
Breda Oblak (b. d.). Potreba po uènih gradivih in didaktiène zbirke za glasbeno vzgojo v osnovni šoli,
rokopis.
12 Prim. Breda Oblak (1995): Izvor in pojmovanje strukture uènega naèrta za splošni glasbeni pouk. V
prispevku je avtorica pojasnila teoretièna izhodišèa nove strukture uènega naèrta, pa tudi strukturo uènega
naèrta ter temeljne znaèilnosti na novo opredeljenih vzgojno-izobra evalnih podroèij.
13 Naslovi: 1. in 2. razred: Od glasbenih do ivetij in igre h glasbenim izkušnjam; 3. in 4. razred: Od
glasbenih izkušenj k razumevanju osnovnih izraznih prvin; 5. in 6. razred: Od glasbenih izkušenj in
razumevanja osnovnih izraznih prvin k osnovnim glasbenim zakonitostim; 7. in 8. razred: Od glasbenih
izkušenj in zakonitosti k razumevanju glasbenega razvoja (Uèni naèrt za glasbeno vzgojo v osnovni šoli,
1983).
33
Izvajanje kompleksne glasbene vzgoje zahteva od uèitelja visoko raven strokovnega
znanja, ustvarjalnosti ter zmo nosti reflektiranja in evalviranja pouèevalne prakse. Ni
nakljuèje, da Breda Oblak kompleksno zasnovano glasbeno dejavnost primerja z glasbeno
kompozicijo, ustvarjalno delo uèitelja pri naèrtovanju in izvajanju vzgojno-
izobra evalnega procesa pa z delom skladatelja.10
Koncept kompleksne glasbene vzgoje je nakazoval potrebo po redefiniranju
vzgojno-izobra evalnih podroèij le-te ter drugih elementov vzgojno-izobra evalnega
dela, kot so cilji, vsebine, uène metode in oblike dela. Orisane okolišèine ter dejstvo o
kontinuiranem širjenju strokovnih podlag in evalviranju didaktiènih poti glasbe do uèenca
so v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja sovpadale s prenovo osnovnošolskih uènih naèrtov
na nacionalni ravni.11
Uèni naèrti za glasbeno vzgojo iz leta 1983 so prinesli v primerjavi s prejšnjimi veè
novosti. Zasnovani so bili kot refleksija temeljnih faktorjev glasbene kulture, ki se ka e v
opredeljenih podroèjih glasbenega izvajanja, poslušanja, ustvarjanja ter razvoja glasbenih
sposobnosti, spretnosti in znanj. Podroèja se med seboj prepletajo, dejavnosti in vsebine
pa spiralno nadgrajujejo v smeri doseganja ciljev.
V uènih naèrtih iz leta 1983 sta bila na novo oblikovana dva elementa: uène vsebine ter
uène enote oziroma tematski sklopi. Uène enote so bile oblikovane z namenom, da bi
uèenci odkrivali in do ivljali dejavnike, pomembne za glasbo, umetnost in kulturo.
Tematski sklopi so nakazovali logièno povezavo med podroèji glasbene vzgoje ter
povezavo med glasbo in drugimi predmetnimi podroèji.12 Po dva uèna naèrta za
posamezna razreda sta imela skupni naslov. Le-ta je nakazoval smer procesno-razvojnega
naèrtovanja glasbene vzgoje skozi celotno osnovno šolo: od glasbenih do ivetij, izkušenj,
k razumevanju glasbenih zakonitosti.13 Uèni naèrti so vsebovali še pojasnila in neke vrste
didaktièna priporoèila. V pojasnilih so bile zapisane povezave tedenskih uènih enot glasbe
z uènimi enotami drugih predmetnih podroèij. Didaktièna priporoèila so bila zapisana za
podroèja razvoja glasbenega izvajanja, poslušanja, ustvarjalnosti in glasbenega posluha.
Slednje je vkljuèevalo tudi smernice za estetsko vzgojo.
Ugotavljamo, da so dose ki projekta eksperimentalnega pouka omogoèili oblikovanje
koncepta kompleksno zasnovane glasbene vzgoje in drugih strokovnih podlag, ki so bili
izhodišèe za razvoj novih uènih naèrtov za glasbeno vzgojo v osnovni šoli. Uèni naèrti iz
10 Pogovor z Bredo Oblak, dne 31. 7. 2017.
11 Leta 1980 je bila na Zavodu za šolstvo imenovana komisija za pripravo uènega naèrta za glasbeno vzgojo.
Predsedovala ji je Breda Oblak. Izdelala je predlog uènega naèrta, ki so ga èlani komisije sprejeli ter ga
predlagali za razširjeno obravnavo na Zavodu za šolstvo. Uèni naèrt je bil sprejet in objavljen 1983. Prim.
Breda Oblak (b. d.). Potreba po uènih gradivih in didaktiène zbirke za glasbeno vzgojo v osnovni šoli,
rokopis.
12 Prim. Breda Oblak (1995): Izvor in pojmovanje strukture uènega naèrta za splošni glasbeni pouk. V
prispevku je avtorica pojasnila teoretièna izhodišèa nove strukture uènega naèrta, pa tudi strukturo uènega
naèrta ter temeljne znaèilnosti na novo opredeljenih vzgojno-izobra evalnih podroèij.
13 Naslovi: 1. in 2. razred: Od glasbenih do ivetij in igre h glasbenim izkušnjam; 3. in 4. razred: Od
glasbenih izkušenj k razumevanju osnovnih izraznih prvin; 5. in 6. razred: Od glasbenih izkušenj in
razumevanja osnovnih izraznih prvin k osnovnim glasbenim zakonitostim; 7. in 8. razred: Od glasbenih
izkušenj in zakonitosti k razumevanju glasbenega razvoja (Uèni naèrt za glasbeno vzgojo v osnovni šoli,
1983).
33
