Page 165 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 165
Olga Denac, Helena Vargazon, VPLIV INSTITUCIONALNE GLASBENE VZGOJE NA RAVEN ...
do ivljajskega poslušanja glasbenih vsebin; sodelujejo pri ustvarjanju glasbenih in
interdisciplinarnih vsebin; spoznavajo temeljne glasbene pojme; preko likovnega in
notnega zapisa spoznavajo osnovne zakonitosti glasbene notacije; spoznavajo glasbila ter
pevske in instrumentalne sestave; se navajajo na javno nastopanje. V programu so tudi
navedene dejavnosti in vsebine predmeta z didaktiènimi priporoèili, temeljni standardi
znanja, izvedbeni standardi in normativi (materialni pogoji, oblike preverjanja in
ocenjevanja). Vsaka uèna ura je razdeljena na štiri dele: vzgoja slušnega zaznavanja,
ritmièna vzgoja, petje pesmi in naravno telesno gibanje. Uèitelji imajo pri delu na
razpolago številne Willemsove didaktiène pripomoèke (glasbila, knji na in zvoèna
literatura; Tomac Calligaris: Osnovno glasbeno izobra evanje po Edgarju Willemsu, Uèni
naèrt).
Javni program za predšolske otroke Kurikulum za vrtce
Kurikulum za vrtce, ki se je v letu 1999 postopoma zaèel uvajati v slovenske vrtce,
predstavlja uradni nacionalni dokument. Vzgojno-izobra evalne dejavnosti vrtca so v
prvem delu kurikula opredeljene s teoretskimi izhodišèi, cilji in naèeli, v drugem delu pa
so za prvo (od 1. do 3. leta) in drugo (od 3. do 6. leta) starostno obdobje opredeljeni
podroèni globalni cilji ter cilji in primeri dejavnosti za razlièna podroèja dejavnosti
(gibanje, jezik, umetnost, dru ba, narava, matematika). Na podroèju umetnosti so za vse
umetniške dejavnosti (glasbene, likovne in oblikovalne, plesne, dramske in
AV-dejavnosti) navedeni le skupni podroèni globalni cilji ter cilji in primeri dejavnosti za
otroke od 1. do 6. leta starosti. Po posameznih umetnostnih podroèjih pa so navedeni za
prvo in drugo starostno obdobje zgolj primeri dejavnosti. Glasbena vzgoja je torej v
Kurikulumu za vrtce opredeljena kot sestavni del podroèja dejavnosti umetnost. Splošnim
ciljem, zapisanim na podroèju dejavnosti umetnost, sledimo v okviru štirih glasbenih
podroèij: glasbeno izvajanje, poslušanje glasbe, ustvarjanje v glasbi in ob glasbi, glasbene
sposobnosti in spretnosti. Vzgojitelj mora pri naèrtovanju, izvajanju in vrednotenju
vzgojno-izobra evalnega procesa glasbene vzgoje upoštevati specifiène znaèilnosti
razvoja in uèenja predšolskih otrok ter razlike glede na starostna obdobja in spoznanja
znanstvenih ved, ki opredeljujejo posamezna podroèja dejavnosti v vrtcu (Kurikulum za
vrtce, 1999).
Tudi vzgojitelji v vrtcu pri naèrtovanju in izvajanju uènega procesa razpolagajo s
priroèniki za predšolsko glasbeno vzgojo (Otrok v vrtcu - priroènik h kurikulu za vrtce,
Olga Denac: Z igro v èarobni svet glasbe), katerih cilji in dejavnosti izhajajo iz
predstavljenega kurikula.
Osnova za naèrtovanje vzgojno-izobra evalnega procesa je dobro poznavanje razvojnih
zakonitosti otrok. Razvoj je stalen in dinamièen proces, ki vkljuèuje spremembe na
afektivnem, kognitivnem in psihomotoriènem podroèju otrokove osebnosti. Na vprašanje,
kakšna je stopnja skladnosti med splošnim in glasbenim razvojem, nekateri avtorji (Moog,
1968; Radoš Mirkoviæ, 1983; Hargreaves, 1986) odgovarjajo, da v veliko primerih
razvojne stopnje pomenijo le okvir, saj se doloèena glasbena sposobnost pri nekaterih
otrocih poka e prej, pri drugih pozneje. Šele na osnovi poznavanja razvojnih zakonitosti
165
do ivljajskega poslušanja glasbenih vsebin; sodelujejo pri ustvarjanju glasbenih in
interdisciplinarnih vsebin; spoznavajo temeljne glasbene pojme; preko likovnega in
notnega zapisa spoznavajo osnovne zakonitosti glasbene notacije; spoznavajo glasbila ter
pevske in instrumentalne sestave; se navajajo na javno nastopanje. V programu so tudi
navedene dejavnosti in vsebine predmeta z didaktiènimi priporoèili, temeljni standardi
znanja, izvedbeni standardi in normativi (materialni pogoji, oblike preverjanja in
ocenjevanja). Vsaka uèna ura je razdeljena na štiri dele: vzgoja slušnega zaznavanja,
ritmièna vzgoja, petje pesmi in naravno telesno gibanje. Uèitelji imajo pri delu na
razpolago številne Willemsove didaktiène pripomoèke (glasbila, knji na in zvoèna
literatura; Tomac Calligaris: Osnovno glasbeno izobra evanje po Edgarju Willemsu, Uèni
naèrt).
Javni program za predšolske otroke Kurikulum za vrtce
Kurikulum za vrtce, ki se je v letu 1999 postopoma zaèel uvajati v slovenske vrtce,
predstavlja uradni nacionalni dokument. Vzgojno-izobra evalne dejavnosti vrtca so v
prvem delu kurikula opredeljene s teoretskimi izhodišèi, cilji in naèeli, v drugem delu pa
so za prvo (od 1. do 3. leta) in drugo (od 3. do 6. leta) starostno obdobje opredeljeni
podroèni globalni cilji ter cilji in primeri dejavnosti za razlièna podroèja dejavnosti
(gibanje, jezik, umetnost, dru ba, narava, matematika). Na podroèju umetnosti so za vse
umetniške dejavnosti (glasbene, likovne in oblikovalne, plesne, dramske in
AV-dejavnosti) navedeni le skupni podroèni globalni cilji ter cilji in primeri dejavnosti za
otroke od 1. do 6. leta starosti. Po posameznih umetnostnih podroèjih pa so navedeni za
prvo in drugo starostno obdobje zgolj primeri dejavnosti. Glasbena vzgoja je torej v
Kurikulumu za vrtce opredeljena kot sestavni del podroèja dejavnosti umetnost. Splošnim
ciljem, zapisanim na podroèju dejavnosti umetnost, sledimo v okviru štirih glasbenih
podroèij: glasbeno izvajanje, poslušanje glasbe, ustvarjanje v glasbi in ob glasbi, glasbene
sposobnosti in spretnosti. Vzgojitelj mora pri naèrtovanju, izvajanju in vrednotenju
vzgojno-izobra evalnega procesa glasbene vzgoje upoštevati specifiène znaèilnosti
razvoja in uèenja predšolskih otrok ter razlike glede na starostna obdobja in spoznanja
znanstvenih ved, ki opredeljujejo posamezna podroèja dejavnosti v vrtcu (Kurikulum za
vrtce, 1999).
Tudi vzgojitelji v vrtcu pri naèrtovanju in izvajanju uènega procesa razpolagajo s
priroèniki za predšolsko glasbeno vzgojo (Otrok v vrtcu - priroènik h kurikulu za vrtce,
Olga Denac: Z igro v èarobni svet glasbe), katerih cilji in dejavnosti izhajajo iz
predstavljenega kurikula.
Osnova za naèrtovanje vzgojno-izobra evalnega procesa je dobro poznavanje razvojnih
zakonitosti otrok. Razvoj je stalen in dinamièen proces, ki vkljuèuje spremembe na
afektivnem, kognitivnem in psihomotoriènem podroèju otrokove osebnosti. Na vprašanje,
kakšna je stopnja skladnosti med splošnim in glasbenim razvojem, nekateri avtorji (Moog,
1968; Radoš Mirkoviæ, 1983; Hargreaves, 1986) odgovarjajo, da v veliko primerih
razvojne stopnje pomenijo le okvir, saj se doloèena glasbena sposobnost pri nekaterih
otrocih poka e prej, pri drugih pozneje. Šele na osnovi poznavanja razvojnih zakonitosti
165
