Page 169 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 169
a Denac, Helena Vargazon, VPLIV INSTITUCIONALNE GLASBENE VZGOJE NA RAVEN ...
Kakšne so razlike med otroki v razvitosti elementarnih glasbenih sposobnosti glede na
program, ki ga obiskujejo, predstavljamo v nadaljevanju.
Tabela 2: Izid analize variance rezultatov razvitosti melodiènega posluha glede na program
Testi Aritme- Standar- Preizkus Preizkus razlik
tièna dni homogenosti aritmetiènih
Programi sredina sredin
odklon varianc
s FP
FP
3,77271
Osnovne mere PGV 9,3000 2,57337 0,559 0,578 2,580 0,092
glasbene WILLEMS 11,8000 2,94392
avdiacije - 9,0000 3,26859 4,265
melodièni test VRTEC 9,9394 1,28668
SKUPAJ 6,1000 2,59272 3,464 0,044 (apro- 0,023
Prepozna- 6,5000 1,55662 ksima-
vanje tonov v PGV 4,3846 cija)
razliènih WILLEMS 2,04773
tonskih 5,5455 0,611 0,550 12,619 0,000
obsegih VRTEC 0,60093
2,6111 0,80966 0,408 0,668 2,636 0,088
Posnemanje SKUPAJ 3,4000 0,80463
petih fraz PGV 1,8077 0,99950
2,5313 3,91046
Razvitost WILLEMS 17,7500 6,12929
melodiènega VRTEC 19,7273 4,25019
posluha - SKUPAJ 15,1923 5,08782
skupaj PGV 17,4118
WILLEMS
VRTEC
SKUPAJ
Predpostavka o homogenosti varianc pri testu prepoznavanje tonov v razliènih tonskih
obsegih ni upravièena (P = 0,044), zato se sklicujemo na izid aproksimacije (Welch), pri
ostalih pa so dani pogoji za rabo splošnega F-preizkusa razlik aritmetiènih sredin. Ti
rezultati ka ejo, da obstaja statistièno znaèilna razlika med otroki, vkljuèenimi v razliène
programe glasbene vzgoje, v prepoznavanju tonov v razliènih tonskih obsegih (P = 0,023)
in v posnemanju petih fraz (P = 0,000). Najbolj uspešni so, kot ka ejo aritmetiène sredine,
otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo, ki deluje po metodologiji Edgarja Willemsa, najmanj
pa tisti, ki so glasbene vzgoje dele ni zgolj v vrtcu. Tendenca te smeri razlik obstaja tudi v
rezultatih na testu Osnovne mere glasbene avdiacije (P = 0,092) in v razvitosti
melodiènega posluha – skupaj (P = 0,088).
Ugotovimo lahko, da dosegajo višjo stopnjo razvitosti melodiènega posluha otroci, ki so
obiskovali program Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu, nato sledijo otroci, ki so
obiskovali program Predšolska glasbena vzgoja, še ni ja stopnja razvitosti melodiènega
posluha pa se ka e pri otrocih, ki so obiskovali samo vrtec.
169
Kakšne so razlike med otroki v razvitosti elementarnih glasbenih sposobnosti glede na
program, ki ga obiskujejo, predstavljamo v nadaljevanju.
Tabela 2: Izid analize variance rezultatov razvitosti melodiènega posluha glede na program
Testi Aritme- Standar- Preizkus Preizkus razlik
tièna dni homogenosti aritmetiènih
Programi sredina sredin
odklon varianc
s FP
FP
3,77271
Osnovne mere PGV 9,3000 2,57337 0,559 0,578 2,580 0,092
glasbene WILLEMS 11,8000 2,94392
avdiacije - 9,0000 3,26859 4,265
melodièni test VRTEC 9,9394 1,28668
SKUPAJ 6,1000 2,59272 3,464 0,044 (apro- 0,023
Prepozna- 6,5000 1,55662 ksima-
vanje tonov v PGV 4,3846 cija)
razliènih WILLEMS 2,04773
tonskih 5,5455 0,611 0,550 12,619 0,000
obsegih VRTEC 0,60093
2,6111 0,80966 0,408 0,668 2,636 0,088
Posnemanje SKUPAJ 3,4000 0,80463
petih fraz PGV 1,8077 0,99950
2,5313 3,91046
Razvitost WILLEMS 17,7500 6,12929
melodiènega VRTEC 19,7273 4,25019
posluha - SKUPAJ 15,1923 5,08782
skupaj PGV 17,4118
WILLEMS
VRTEC
SKUPAJ
Predpostavka o homogenosti varianc pri testu prepoznavanje tonov v razliènih tonskih
obsegih ni upravièena (P = 0,044), zato se sklicujemo na izid aproksimacije (Welch), pri
ostalih pa so dani pogoji za rabo splošnega F-preizkusa razlik aritmetiènih sredin. Ti
rezultati ka ejo, da obstaja statistièno znaèilna razlika med otroki, vkljuèenimi v razliène
programe glasbene vzgoje, v prepoznavanju tonov v razliènih tonskih obsegih (P = 0,023)
in v posnemanju petih fraz (P = 0,000). Najbolj uspešni so, kot ka ejo aritmetiène sredine,
otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo, ki deluje po metodologiji Edgarja Willemsa, najmanj
pa tisti, ki so glasbene vzgoje dele ni zgolj v vrtcu. Tendenca te smeri razlik obstaja tudi v
rezultatih na testu Osnovne mere glasbene avdiacije (P = 0,092) in v razvitosti
melodiènega posluha – skupaj (P = 0,088).
Ugotovimo lahko, da dosegajo višjo stopnjo razvitosti melodiènega posluha otroci, ki so
obiskovali program Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu, nato sledijo otroci, ki so
obiskovali program Predšolska glasbena vzgoja, še ni ja stopnja razvitosti melodiènega
posluha pa se ka e pri otrocih, ki so obiskovali samo vrtec.
169
