Page 161 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 161
Sabina Vidulin, THE “LISTENING TO AND MAKING MUSIC” APPROACH IN THE FUNCTION ...
Vidulin, Sabina (2016). Reforms of the Education System in Croatia and Reflections on
Music Teaching in Compulsory School. In: Had iæ, Fatima (ed.). Music in Society.
Sarajevo: Musicological Society of the Federation of Bosnia and Herzegovina, Academy
of Music, University of Sarajevo, pp. 345-358.
Vidulin, Sabina (2017). From Students’ Musicianship to their Creative Expressions.
Hudba – Integrácie - Interpretácie, 20, pp. 221-246.
Vidulin, Sabina, Radica, Davorka (2017). Spoznajno-emocionalni pristup slušanju
glazbe u školi: teorijsko polazište [Cognitive-Emotional Approach to Listening to Music
in School: A Theoretical Starting Point]. In Vidulin, Sabina (ed.). Music Pedagogy in the
Context of Present and Future Changes 5. Pula: Sveuèilište Jurja Dobrile u Puli, pp.
55-71.
Webster, Peter (2012). Toward Pedagogies of Revision: Guiding a Student’s Musical
Composition. In Odena, Oscar (ed.). Musical Creativity: Insights from Music Education
Research. Burlington: Ashgate, pp. 93–112.
Povzetek
V prispevku sta predstavljena modela za boljše poznavanje in razumevanje glasbenih del.
Prvi model izhaja iz prakse v hrvaških osnovnih šolah, kjer je pri glasbenem pouku
poslušanje glasbe povezano s predhodno opredeljenimi nalogami, nanašajoèimi se na
predvajano glasbeno delo. Uèitelji morajo naloge zelo jasno izdelati ter ob njih uèencem
podati smernice za sledenje predvajanemu glasbenemu delu in prepoznavanje pomembnih
znaèilnosti skladbe. Poslušanju sledi pogovor, v katerem uèenci podajo svoje vtise o
skladbi ter spoznanja, izhajajoèa iz analitiène zaznave glasbenih komponent.
Drugi model, poimenovan kot pristop „Poslušanje in ustvarjanje glasbe“ (“Listening to
and Making Music” - LMM), povezuje poslušanje glasbe, ozavešèanje glasbenih pojmov
in elementov ter uporabo glasbeno-teoretiènih znanj pri ustvarjanju glasbe. Uèenci v
procesu aktivnega poslušanja prepoznajo znaèilno uporabo doloèenih glasbenih
elementov v predvajanem glasbenem delu. S temi elementi nato eksperimentirajo in jih
uporabljajo pri kreiranju lastnih glasbenih del. Za to je potrebna doloèena stopnja
glasbene pismenosti, dobro pa je tudi, èe uèenci igrajo na kakšen instrument. To jim
omogoèa, da eksperimentiranje z doloèenimi glasbenimi elementi zaznavno podkrepijo z
izvajanjem in se na osnovi slišanega odloèajo, kako izboljšati lastno glasbeno delo.
Dejavnost daje dobre rezultate, èe je izvedena kot izvenšolska glasbena dejavnost ali pa
kot projekt pri rednih urah pouka glasbe v razredu.
161
Vidulin, Sabina (2016). Reforms of the Education System in Croatia and Reflections on
Music Teaching in Compulsory School. In: Had iæ, Fatima (ed.). Music in Society.
Sarajevo: Musicological Society of the Federation of Bosnia and Herzegovina, Academy
of Music, University of Sarajevo, pp. 345-358.
Vidulin, Sabina (2017). From Students’ Musicianship to their Creative Expressions.
Hudba – Integrácie - Interpretácie, 20, pp. 221-246.
Vidulin, Sabina, Radica, Davorka (2017). Spoznajno-emocionalni pristup slušanju
glazbe u školi: teorijsko polazište [Cognitive-Emotional Approach to Listening to Music
in School: A Theoretical Starting Point]. In Vidulin, Sabina (ed.). Music Pedagogy in the
Context of Present and Future Changes 5. Pula: Sveuèilište Jurja Dobrile u Puli, pp.
55-71.
Webster, Peter (2012). Toward Pedagogies of Revision: Guiding a Student’s Musical
Composition. In Odena, Oscar (ed.). Musical Creativity: Insights from Music Education
Research. Burlington: Ashgate, pp. 93–112.
Povzetek
V prispevku sta predstavljena modela za boljše poznavanje in razumevanje glasbenih del.
Prvi model izhaja iz prakse v hrvaških osnovnih šolah, kjer je pri glasbenem pouku
poslušanje glasbe povezano s predhodno opredeljenimi nalogami, nanašajoèimi se na
predvajano glasbeno delo. Uèitelji morajo naloge zelo jasno izdelati ter ob njih uèencem
podati smernice za sledenje predvajanemu glasbenemu delu in prepoznavanje pomembnih
znaèilnosti skladbe. Poslušanju sledi pogovor, v katerem uèenci podajo svoje vtise o
skladbi ter spoznanja, izhajajoèa iz analitiène zaznave glasbenih komponent.
Drugi model, poimenovan kot pristop „Poslušanje in ustvarjanje glasbe“ (“Listening to
and Making Music” - LMM), povezuje poslušanje glasbe, ozavešèanje glasbenih pojmov
in elementov ter uporabo glasbeno-teoretiènih znanj pri ustvarjanju glasbe. Uèenci v
procesu aktivnega poslušanja prepoznajo znaèilno uporabo doloèenih glasbenih
elementov v predvajanem glasbenem delu. S temi elementi nato eksperimentirajo in jih
uporabljajo pri kreiranju lastnih glasbenih del. Za to je potrebna doloèena stopnja
glasbene pismenosti, dobro pa je tudi, èe uèenci igrajo na kakšen instrument. To jim
omogoèa, da eksperimentiranje z doloèenimi glasbenimi elementi zaznavno podkrepijo z
izvajanjem in se na osnovi slišanega odloèajo, kako izboljšati lastno glasbeno delo.
Dejavnost daje dobre rezultate, èe je izvedena kot izvenšolska glasbena dejavnost ali pa
kot projekt pri rednih urah pouka glasbe v razredu.
161
