Page 110 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 110
osom pa je povedal, da so ga šoštanjski otroci silno vzljubili in mu od slovesu na
šolskem dvorišèu pripravili prave demonstracije, precej alostno, a tudi vroèekrvno pa naj
bi bilo tudi slovo na elezniški postaji. Vre e ni bil dolgo na novem delovnem mestu, saj
so ga Nemci ob nastopu okupacije kot intelektualca leta 1942 izgnali v Hartberg v
vzhodno Avstrijo, kjer je do konca vojne slu boval kot banèni uradnik. 39
Soorganizator pevskih festivalov in seminarjev za zborovodje
Za Vre eta in njegove glasbene somišljenike je bilo prelomno leto 1934, ko je v Ljubljani
ob 100. koncertu Šuligojevega zbora in pod pokroviteljstvom Uèiteljskega pevskega
zbora v Unionski dvorani potekal prvi mladinski pevski festival. Odmevne prireditve z
naslovom »Dneva mladinske glasbe« se je udele ilo kar 19 mladinskih pevskih zborov iz
razliènih delov slovenskega prostora. To je bila svojstvena revija, ki je v tej obliki prviè
prikazala dose ke mladinskega zborovstva ter omogoèala primerjave, izmenjave mnenj in
literature. Vre e s svojim zborom ni nastopil, vendar je bil med tistimi, ki so glasno
razmišljali o pomenu prireditve in dolgoroènih ciljih mladinskega zborovskega petja.
Rodilo se je zavedanje, da je nadaljnji razvoj mladinskih zborov odvisen od izobra evanje
uèiteljev zborovodij, ki v takratnem šolskem sistemu ni imelo pravega mesta. Da bi
dosegli svoje cilje, so se zborovodje oprijeli delovanja v društvenih okvirih. Na pobudo
Maksa Pirnika in Emila Ulage je leta 1936 skupina nekdanjih Druzovièevih dijakov,
takrat e uspešnih zborovodij mladinskih in odraslih zborov, ustanovila Društvo
mladinskih pevovodij s sede em v Slovenskih Konjicah.40 Poleg omenjenih so pri tem
pomembnem dejanju sodelovali še Jurèe Vre e, Dragotin Cvetko, Jo e Zorn, Breda Šèek
in nekateri drugi. Predsednik društva je postal Jurèe Vre e. Vanj so se vèlanjevali vodje
zborov na obmoèju širše Štajerske, severno od Save. Društvo si je zadalo resne in
uresnièljive cilje. Glavni namen je bil »izobra evati in vzgajati mlade zborovodje,
pospeševati narodno in novejšo umetno mladinsko glasbeno ustvarjalnost in prirejati
koncerte okrajne in širše narave ter razvijati po šolah in med ljudmi pevsko kulturo«.41
Društvo je skrbelo za sistematièno izvajanje ljudske in umetne pesmi, s posebnim
poudarkom na sodobnem repertoarju. V ta namen je pod vodstvom Maksa Pirnika izdalo
tri zvezke sodobne mladinske literature. V prvih dveh so sodelovali Slavko Osterc, Matija
Bravnièar, Makso Pirnik, Ciril in Dragotin Cvetko, Risto Savin in Matija Tomc. Izdane so
bile z naslovom Mladinske pesmi 1 in 2 (1937, 1938). Tretji zvezek vsebuje pesmi Maksa
Pirnika in ga je društvo izdalo v Ljubljani leta 1939 (Makso Pirnik: Mladinske pesmi,
Ljubljana: Društvo mladinskih pevovodij, 1939).42 Kot pravi Vre e, »je s tem Pirnik
postavil jasne smernice za nadaljnji razvoj in dvig slovenske pesmi in znal za te ideje
pridobiti in navdušiti kopico uèiteljev-pevcev-idealistov.«43 Vse tri omenjene izdaje pa
pomenijo nadgradnjo dveh zbirk s socialno tematiko in sodobno kompozicijsko tehniko,
39 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis (tipkopis, brez paginacije).
40 Prav tam. O tem Vre e v razliènih verzijah svojega ivljenjepisa ter tudi v e omenjenem pismu Radovanu
Gobcu. Prim. tudi Dragica var, »Celjski zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vre eta«, 301,
op. 18.
41 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis (rokopisno gradivo).
42 NUK, Glasbena zbirka. Mapa Jurèe Vre e.
43 Zapušèina Jurèeta Vre eta, Mapa ivljenjepis. Glej tipkopis Jurèeta Vre eta o delovanju Maksa Pirnika.
šolskem dvorišèu pripravili prave demonstracije, precej alostno, a tudi vroèekrvno pa naj
bi bilo tudi slovo na elezniški postaji. Vre e ni bil dolgo na novem delovnem mestu, saj
so ga Nemci ob nastopu okupacije kot intelektualca leta 1942 izgnali v Hartberg v
vzhodno Avstrijo, kjer je do konca vojne slu boval kot banèni uradnik. 39
Soorganizator pevskih festivalov in seminarjev za zborovodje
Za Vre eta in njegove glasbene somišljenike je bilo prelomno leto 1934, ko je v Ljubljani
ob 100. koncertu Šuligojevega zbora in pod pokroviteljstvom Uèiteljskega pevskega
zbora v Unionski dvorani potekal prvi mladinski pevski festival. Odmevne prireditve z
naslovom »Dneva mladinske glasbe« se je udele ilo kar 19 mladinskih pevskih zborov iz
razliènih delov slovenskega prostora. To je bila svojstvena revija, ki je v tej obliki prviè
prikazala dose ke mladinskega zborovstva ter omogoèala primerjave, izmenjave mnenj in
literature. Vre e s svojim zborom ni nastopil, vendar je bil med tistimi, ki so glasno
razmišljali o pomenu prireditve in dolgoroènih ciljih mladinskega zborovskega petja.
Rodilo se je zavedanje, da je nadaljnji razvoj mladinskih zborov odvisen od izobra evanje
uèiteljev zborovodij, ki v takratnem šolskem sistemu ni imelo pravega mesta. Da bi
dosegli svoje cilje, so se zborovodje oprijeli delovanja v društvenih okvirih. Na pobudo
Maksa Pirnika in Emila Ulage je leta 1936 skupina nekdanjih Druzovièevih dijakov,
takrat e uspešnih zborovodij mladinskih in odraslih zborov, ustanovila Društvo
mladinskih pevovodij s sede em v Slovenskih Konjicah.40 Poleg omenjenih so pri tem
pomembnem dejanju sodelovali še Jurèe Vre e, Dragotin Cvetko, Jo e Zorn, Breda Šèek
in nekateri drugi. Predsednik društva je postal Jurèe Vre e. Vanj so se vèlanjevali vodje
zborov na obmoèju širše Štajerske, severno od Save. Društvo si je zadalo resne in
uresnièljive cilje. Glavni namen je bil »izobra evati in vzgajati mlade zborovodje,
pospeševati narodno in novejšo umetno mladinsko glasbeno ustvarjalnost in prirejati
koncerte okrajne in širše narave ter razvijati po šolah in med ljudmi pevsko kulturo«.41
Društvo je skrbelo za sistematièno izvajanje ljudske in umetne pesmi, s posebnim
poudarkom na sodobnem repertoarju. V ta namen je pod vodstvom Maksa Pirnika izdalo
tri zvezke sodobne mladinske literature. V prvih dveh so sodelovali Slavko Osterc, Matija
Bravnièar, Makso Pirnik, Ciril in Dragotin Cvetko, Risto Savin in Matija Tomc. Izdane so
bile z naslovom Mladinske pesmi 1 in 2 (1937, 1938). Tretji zvezek vsebuje pesmi Maksa
Pirnika in ga je društvo izdalo v Ljubljani leta 1939 (Makso Pirnik: Mladinske pesmi,
Ljubljana: Društvo mladinskih pevovodij, 1939).42 Kot pravi Vre e, »je s tem Pirnik
postavil jasne smernice za nadaljnji razvoj in dvig slovenske pesmi in znal za te ideje
pridobiti in navdušiti kopico uèiteljev-pevcev-idealistov.«43 Vse tri omenjene izdaje pa
pomenijo nadgradnjo dveh zbirk s socialno tematiko in sodobno kompozicijsko tehniko,
39 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis (tipkopis, brez paginacije).
40 Prav tam. O tem Vre e v razliènih verzijah svojega ivljenjepisa ter tudi v e omenjenem pismu Radovanu
Gobcu. Prim. tudi Dragica var, »Celjski zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vre eta«, 301,
op. 18.
41 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis (rokopisno gradivo).
42 NUK, Glasbena zbirka. Mapa Jurèe Vre e.
43 Zapušèina Jurèeta Vre eta, Mapa ivljenjepis. Glej tipkopis Jurèeta Vre eta o delovanju Maksa Pirnika.
