Page 107 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 107
Darja Koter, VPLIV JURÈETA VRE ETA NA RAZVOJ MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ...
Po odslu eni vojašèini se je elel vrniti v Šoštanj, a to ni bilo preprosto in ponovno je
potreboval pomoè strica Janeza, ki je imel dovolj pomembnih zvez, da je bilo njegovi
prošnji ugodeno. Na sreèo je Vre etova glasbena prizadevanja cenil tudi takratni ravnatelj
šoštanjske osnovne šole Martin Vreèko, ki ga je podprl pri ustanavljanju mladinskega
pevskega zbora. Sestav je nastal leta 1928, in sicer kot pevski ansambel izbranih otrok
šoštanjske osnovne in mešèanske šole. Prviè so nastopili pomladi leta 1929.22 Razlièni
viri, tudi Vre e sam, omenjajo ime zbora kot »MPZ Zvonèek«, vendar ni mogoèe potrditi,
da bi ga dobil e ob ustanovitvi.23 Šolska kronika šoštanjske osnovne šole ime prviè navaja
v šolskem letu 1936, medtem ko ga Vre e omenja e za leto 1933.24 Tega, kako je prišel na
idejo, da bi v mladinskem zboru zbral najboljše pevcev dveh šol, ni bilo mogoèe ugotoviti,
lahko pa predvidevamo, da je bil izbor izmed osnovnošolcev številèno in glasovno šibek,
kar mu ni omogoèalo uresnièitve zamisli o poustvarjalnem ansamblu višje ravni. Dekleta
mešèanske šole so s svojimi zrelejšimi glasovi gotovo pripomogla k boljšemu zvoku in
vsesplošnemu napredovanju zbora. Velja poudariti, da je bil Vre e s svojimi idejami o
sistematiènem razvijanju mladinskega zborovskega petja sodobnik, v nekaterih idejah pa
tudi predhodnik slavnega Trboveljskega slavèka, delujoèega pod vodstvom Primorca
Avgusta Šuligoja. Vre e sodi med tiste uèitelje glasbenike, ki so se v obdobju med obema
vojnama zaèeli zavedati skromnih uèinkov razrednega petja, za katerega je znano, da v
slogu 19. stoletja veèinoma ni preseglo enoglasnega prepevanja preprostih pesmic z
moralno noto ali ljudsko tematiko. Kaj verjetno se je tega navzel e na uèiteljišèu pod
Druzovièevim vplivom. Uresnièevanje naèrtnega in strokovno poglobljenega
izobra evanja šolskih otrok v zborovskem petju pa kot prvemu pripisujemo primorskemu
uèitelju in odlièno glasbeno izobra enemu Sreèku Kumarju (1888–1954). S svojimi
idejami je bil dovolj preprièljiv, da je leta 1922 na Tr aškem ustanovil uèiteljski pevski
zbor, in sicer kot vadnico mladih zborovodij, uèiteljev primorskih osnovnih šol. Da bi
posodobil repertoar, je spodbudil vrsto skladateljev, ki so se pod vplivi njegovih sugestij
lotili mladinske pevske literature. V prvi polovici 20. let so tako zaèela nastajati dela za
mladinske zbore, ki so v slovenski literaturi pomenila nekaj povsem novega, saj so
vsebovala naèela sodobnih kompozicijskih tehnik in slonela na temeljih aktualnih
literarnih vsebin, ki so bila blizu tedanjemu otroku in èasu. Kumar jih je leta 1924 izdal v
zbirki Otroški zbori, ki je postala obvezna literatura vsem slovenskim osvešèenim
uèiteljem oziroma zborovodjem mladinskih zborov. Med avtorji skladb naj omenimo
naslednja imena: Emil Adamiè, Marij Kogoj, Ivan Grbec, Anton Lajovic, Karol Pahor,
Vinko Vodopivec idr. Skladno z dru benopolitiènimi spremembami je v glasbena dela z
leti pronicala tudi socialna problematika, ki je navdihovala nova dela ter postala stalnica
sodobne mladinske literature. Po Kumarjevi zaslugi je iz vrst njegovega uèiteljskega
zbora izšla vrsta dobrih zborovodij, ki so kot uèitelji osnovnih šol na širšem Primorskem
spodbudili pravo pevsko gibanje in mno ièno nastajanje mladinskih zborov. al je
22 Zapušèina Jurèeta Vre eta: mapa ivljenjepis (rokopis brez datacije), prim tudi Dragica var, »Celjski
zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vre eta«, 278.
23 Dokaz, da je ime zbora obstajalo e leta 1928, je lahko posvetilo Maksa Pirnika ob pesmi Nebeški mlinar
(bes. Vera Albrechtova), objavljeni leta 1938 v zbirki Mladinske pesmi II (izdalo Društvo mladinskih
pevovodij v Slovenskih Konjicah), kjer je Pirnik na strani 10 zapisal: »Za desetletnico Zvonèku v
Šoštanju«.
24 Zapušèina Jurèeta Vre eta: mapa ivljenjepis. Na rokopisnem listku brez datacije, osnutek pisma
Radovanu Gobcu, Vre e omenja »MPZ Zvonèek«, ki so ga od leta »1933 naprej sestavljali samo
osnovnošolski otroci«.
107
Po odslu eni vojašèini se je elel vrniti v Šoštanj, a to ni bilo preprosto in ponovno je
potreboval pomoè strica Janeza, ki je imel dovolj pomembnih zvez, da je bilo njegovi
prošnji ugodeno. Na sreèo je Vre etova glasbena prizadevanja cenil tudi takratni ravnatelj
šoštanjske osnovne šole Martin Vreèko, ki ga je podprl pri ustanavljanju mladinskega
pevskega zbora. Sestav je nastal leta 1928, in sicer kot pevski ansambel izbranih otrok
šoštanjske osnovne in mešèanske šole. Prviè so nastopili pomladi leta 1929.22 Razlièni
viri, tudi Vre e sam, omenjajo ime zbora kot »MPZ Zvonèek«, vendar ni mogoèe potrditi,
da bi ga dobil e ob ustanovitvi.23 Šolska kronika šoštanjske osnovne šole ime prviè navaja
v šolskem letu 1936, medtem ko ga Vre e omenja e za leto 1933.24 Tega, kako je prišel na
idejo, da bi v mladinskem zboru zbral najboljše pevcev dveh šol, ni bilo mogoèe ugotoviti,
lahko pa predvidevamo, da je bil izbor izmed osnovnošolcev številèno in glasovno šibek,
kar mu ni omogoèalo uresnièitve zamisli o poustvarjalnem ansamblu višje ravni. Dekleta
mešèanske šole so s svojimi zrelejšimi glasovi gotovo pripomogla k boljšemu zvoku in
vsesplošnemu napredovanju zbora. Velja poudariti, da je bil Vre e s svojimi idejami o
sistematiènem razvijanju mladinskega zborovskega petja sodobnik, v nekaterih idejah pa
tudi predhodnik slavnega Trboveljskega slavèka, delujoèega pod vodstvom Primorca
Avgusta Šuligoja. Vre e sodi med tiste uèitelje glasbenike, ki so se v obdobju med obema
vojnama zaèeli zavedati skromnih uèinkov razrednega petja, za katerega je znano, da v
slogu 19. stoletja veèinoma ni preseglo enoglasnega prepevanja preprostih pesmic z
moralno noto ali ljudsko tematiko. Kaj verjetno se je tega navzel e na uèiteljišèu pod
Druzovièevim vplivom. Uresnièevanje naèrtnega in strokovno poglobljenega
izobra evanja šolskih otrok v zborovskem petju pa kot prvemu pripisujemo primorskemu
uèitelju in odlièno glasbeno izobra enemu Sreèku Kumarju (1888–1954). S svojimi
idejami je bil dovolj preprièljiv, da je leta 1922 na Tr aškem ustanovil uèiteljski pevski
zbor, in sicer kot vadnico mladih zborovodij, uèiteljev primorskih osnovnih šol. Da bi
posodobil repertoar, je spodbudil vrsto skladateljev, ki so se pod vplivi njegovih sugestij
lotili mladinske pevske literature. V prvi polovici 20. let so tako zaèela nastajati dela za
mladinske zbore, ki so v slovenski literaturi pomenila nekaj povsem novega, saj so
vsebovala naèela sodobnih kompozicijskih tehnik in slonela na temeljih aktualnih
literarnih vsebin, ki so bila blizu tedanjemu otroku in èasu. Kumar jih je leta 1924 izdal v
zbirki Otroški zbori, ki je postala obvezna literatura vsem slovenskim osvešèenim
uèiteljem oziroma zborovodjem mladinskih zborov. Med avtorji skladb naj omenimo
naslednja imena: Emil Adamiè, Marij Kogoj, Ivan Grbec, Anton Lajovic, Karol Pahor,
Vinko Vodopivec idr. Skladno z dru benopolitiènimi spremembami je v glasbena dela z
leti pronicala tudi socialna problematika, ki je navdihovala nova dela ter postala stalnica
sodobne mladinske literature. Po Kumarjevi zaslugi je iz vrst njegovega uèiteljskega
zbora izšla vrsta dobrih zborovodij, ki so kot uèitelji osnovnih šol na širšem Primorskem
spodbudili pravo pevsko gibanje in mno ièno nastajanje mladinskih zborov. al je
22 Zapušèina Jurèeta Vre eta: mapa ivljenjepis (rokopis brez datacije), prim tudi Dragica var, »Celjski
zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vre eta«, 278.
23 Dokaz, da je ime zbora obstajalo e leta 1928, je lahko posvetilo Maksa Pirnika ob pesmi Nebeški mlinar
(bes. Vera Albrechtova), objavljeni leta 1938 v zbirki Mladinske pesmi II (izdalo Društvo mladinskih
pevovodij v Slovenskih Konjicah), kjer je Pirnik na strani 10 zapisal: »Za desetletnico Zvonèku v
Šoštanju«.
24 Zapušèina Jurèeta Vre eta: mapa ivljenjepis. Na rokopisnem listku brez datacije, osnutek pisma
Radovanu Gobcu, Vre e omenja »MPZ Zvonèek«, ki so ga od leta »1933 naprej sestavljali samo
osnovnošolski otroci«.
107
