Page 108 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 108
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
primorski uèiteljski pevski zbor leta 1924 zaradi pritiskov fašizma prenehal delovati.
Sreèko Kumar se je zatekel v Ljubljano in tam skupaj z Emilom Adamièem in somišljeniki
leta 1925 ustanovil novi uèiteljski zbor in z njim uspešno deloval po istem vzorcu: vzgojiti
dobre pevce in zborovodje, ki bodo ustanavljali nove mladinske zbore. Zastavljeni cilji so
bili kmalu vidni.25
Ali je Vre e spremljal Kumarjevo delo od njegovih zaèetkov v Trstu, ni znano, gotovo pa
je poznal delovanje in vplive Uèiteljskega pevskega zbora v matiènem slovenskem okolju,
pa tudi Kumarjevo zbirko mladinskih pesmi. Vsekakor se je zavedal nujnosti preobrazbe
razrednega šolskega petja v mladinske pevske sestave za glasbo nadarjenih otrok in potreb
po posodobitvi pevskega repertoarja, ki je presegel omenjeno zbirko iz leta 1924 in bil še
sodobnejši. Kakor je zapisal, si je prizadeval za izvajanje najsodobnejših del, kakršna so
ustvarili Marij Kogoj, Slavko Osterc, Matija Bravnièar, Makso Pirnik, Radovan Gobec in
drugi. Te in nekatere druge skladatelje mladinskih zborov je vse ivljenje obèudoval, saj
jih je izpostavljal še veè kot 40 let pozneje.26 S svojim mladinskim zborom je trdo delal in
maja leta 1930, na materinski dan, pripravil koncert v šoštanjskem sokolskem domu.
Pevci in dirigent so po eli gromke aplavze.27 Ti nastopi so pomenili tudi predstavitev
izvirne slovenske ljudske in sodobne umetne pesmi v glasbenem jeziku, ki dotlej v tem
okolju ni bil znan in je obèinstvo nagovoril v neprièakovani luèi. Jeseni istega leta je bil
Vre e primoran zbor razpustiti, saj sodelovanje z mešèansko šolo po odloèitvi
tamkajšnjega ravnateljstva ni bilo veè mogoèe. Èetudi vzroki za tako odloèitev niso
pojasnjeni, se zdi, da je bilo vodstvo mešèanske šole bolj naklonjeno novemu uèitelju
Ivanu Theuerschuchu, ki je bil iz šoštanjske osnovne prestavljen na mešèansko šolo28 in
tam ustanovil svoj pevski zbor. Vre e si je nato prizadeval ustvariti dovolj dober
mladinski zbor na matièni osnovni šoli, ki je bil nekaj èasa edini te vrste v širšem okolju.
Kljub te avam z urnikom pevskih vaj, ki so bile mogoèe le v popoldanskem èasu, je
prirejal vsakoletne koncerte v Šoštanju in drugod po Šaleški in Savinjski dolini ter s tem
spodbujal nastajanje novih mladinskih zborov.29 Prelomno je bilo šolsko leto 1933/34, ko
je zbral najboljše pevce od 4. do 7. razreda in se uspel dogovoriti za vaje med šolskim
èasom. Spomladi 1934 je obudil tradicijo koncertov ob materinskem dnevu in uspel, da je
zbor nastopal tudi izven domaèega kraja, po Šaleški, Savinjski in Mislinjski dolini.30 V
šolskem letu 1936/37 se mladinski pevski zbor »Zvonèek« omenja kot eden najboljših
slovenskih zborov ob »Trboveljskemu slavèku«.31 Kot je znano, sta bila zbora »Zvonèek«
in mladinski zbor Maksa Pirnika mešèanske šole na Rakeku dobra konkurenta
»Slavèkom«, kar naj bi pri Šuligoju celo spodbujalo doloèeno mero zavisti.32 Nastopi
»Zvonèka« so z leti prerašèali lokalno okolje in dosegli vrhunec v zadnjih štirih letih pred
25 Albert Širok, »Sreèko Kumar«, Petdeset let Uèiteljskega pevskega zbora, Ljubljana: UPZ Emil Adamiè,
1975, 25–29.
26 Prim. izjavo v intervjuju: D. Hribar, »Spremeniti bi morali èloveka«, Delo, 9. 5. 1969, 6.
27 Dragica var, »Celjski zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vre eta«, 278–279.
28 O uèiteljstvu v Šoštanju po prvi svetovni vojni glej prispevek: Aleksandra Gaèiæ, »Šolstvo v Šaleški
dolini med obema vojnama«: www.knjiznica-velenje.si/filelib/2010-knjiznica/ domoznanstvo/.../gacic_
solstvo.pdf (dostopno 2.11.2017).
29 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis (tipkopis).
30 Dragica var, »Celjski zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vre eta«, 279.
31 Prav tam, 280.
32 Zapušèina Jurèeta Vre eta: mapa ivljenjepis. Na rokopisnem listku brez datacije je osnutek pisma
Radovanu Gobcu.
108
primorski uèiteljski pevski zbor leta 1924 zaradi pritiskov fašizma prenehal delovati.
Sreèko Kumar se je zatekel v Ljubljano in tam skupaj z Emilom Adamièem in somišljeniki
leta 1925 ustanovil novi uèiteljski zbor in z njim uspešno deloval po istem vzorcu: vzgojiti
dobre pevce in zborovodje, ki bodo ustanavljali nove mladinske zbore. Zastavljeni cilji so
bili kmalu vidni.25
Ali je Vre e spremljal Kumarjevo delo od njegovih zaèetkov v Trstu, ni znano, gotovo pa
je poznal delovanje in vplive Uèiteljskega pevskega zbora v matiènem slovenskem okolju,
pa tudi Kumarjevo zbirko mladinskih pesmi. Vsekakor se je zavedal nujnosti preobrazbe
razrednega šolskega petja v mladinske pevske sestave za glasbo nadarjenih otrok in potreb
po posodobitvi pevskega repertoarja, ki je presegel omenjeno zbirko iz leta 1924 in bil še
sodobnejši. Kakor je zapisal, si je prizadeval za izvajanje najsodobnejših del, kakršna so
ustvarili Marij Kogoj, Slavko Osterc, Matija Bravnièar, Makso Pirnik, Radovan Gobec in
drugi. Te in nekatere druge skladatelje mladinskih zborov je vse ivljenje obèudoval, saj
jih je izpostavljal še veè kot 40 let pozneje.26 S svojim mladinskim zborom je trdo delal in
maja leta 1930, na materinski dan, pripravil koncert v šoštanjskem sokolskem domu.
Pevci in dirigent so po eli gromke aplavze.27 Ti nastopi so pomenili tudi predstavitev
izvirne slovenske ljudske in sodobne umetne pesmi v glasbenem jeziku, ki dotlej v tem
okolju ni bil znan in je obèinstvo nagovoril v neprièakovani luèi. Jeseni istega leta je bil
Vre e primoran zbor razpustiti, saj sodelovanje z mešèansko šolo po odloèitvi
tamkajšnjega ravnateljstva ni bilo veè mogoèe. Èetudi vzroki za tako odloèitev niso
pojasnjeni, se zdi, da je bilo vodstvo mešèanske šole bolj naklonjeno novemu uèitelju
Ivanu Theuerschuchu, ki je bil iz šoštanjske osnovne prestavljen na mešèansko šolo28 in
tam ustanovil svoj pevski zbor. Vre e si je nato prizadeval ustvariti dovolj dober
mladinski zbor na matièni osnovni šoli, ki je bil nekaj èasa edini te vrste v širšem okolju.
Kljub te avam z urnikom pevskih vaj, ki so bile mogoèe le v popoldanskem èasu, je
prirejal vsakoletne koncerte v Šoštanju in drugod po Šaleški in Savinjski dolini ter s tem
spodbujal nastajanje novih mladinskih zborov.29 Prelomno je bilo šolsko leto 1933/34, ko
je zbral najboljše pevce od 4. do 7. razreda in se uspel dogovoriti za vaje med šolskim
èasom. Spomladi 1934 je obudil tradicijo koncertov ob materinskem dnevu in uspel, da je
zbor nastopal tudi izven domaèega kraja, po Šaleški, Savinjski in Mislinjski dolini.30 V
šolskem letu 1936/37 se mladinski pevski zbor »Zvonèek« omenja kot eden najboljših
slovenskih zborov ob »Trboveljskemu slavèku«.31 Kot je znano, sta bila zbora »Zvonèek«
in mladinski zbor Maksa Pirnika mešèanske šole na Rakeku dobra konkurenta
»Slavèkom«, kar naj bi pri Šuligoju celo spodbujalo doloèeno mero zavisti.32 Nastopi
»Zvonèka« so z leti prerašèali lokalno okolje in dosegli vrhunec v zadnjih štirih letih pred
25 Albert Širok, »Sreèko Kumar«, Petdeset let Uèiteljskega pevskega zbora, Ljubljana: UPZ Emil Adamiè,
1975, 25–29.
26 Prim. izjavo v intervjuju: D. Hribar, »Spremeniti bi morali èloveka«, Delo, 9. 5. 1969, 6.
27 Dragica var, »Celjski zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vre eta«, 278–279.
28 O uèiteljstvu v Šoštanju po prvi svetovni vojni glej prispevek: Aleksandra Gaèiæ, »Šolstvo v Šaleški
dolini med obema vojnama«: www.knjiznica-velenje.si/filelib/2010-knjiznica/ domoznanstvo/.../gacic_
solstvo.pdf (dostopno 2.11.2017).
29 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis (tipkopis).
30 Dragica var, »Celjski zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vre eta«, 279.
31 Prav tam, 280.
32 Zapušèina Jurèeta Vre eta: mapa ivljenjepis. Na rokopisnem listku brez datacije je osnutek pisma
Radovanu Gobcu.
108
