Page 111 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 111
Darja Koter, VPLIV JURÈETA VRE ETA NA RAZVOJ MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ...
ki ju je leta 1936 in 1937 izdala jugoslovanska sekcija za sodobno glasbo SIMC (Societe
internationale pour la musique contemporaine).44
Med letoma 1937 in 1940 so na obmoèjih od Celja do Dravograda in do dravsko-ptujskega
polja potekale pevske manifestacije kot majhni festivali veèine takrat delujoèih
mladinskih zborov, ki so se tudi po zaslugi teh prireditev kaj hitro mno ili. Prva takšna
revija je bila avgusta leta 1937 v Slovenskih Konjicah v organizaciji uèitelja in zborovodje
Emila Ulage. V naslednjih letih so bili podobni festivali oziroma pevska sreèanja še na
Ravnah na Koroškem, v Raèah, Šoštanju, Framu in alcu. Do leta 1938 je bilo v društvu
e okrog 60 èlanov, kar je pomenilo, da je zdru evalo zborovodje celotne Štajerske.
Vodstvo se je odloèilo, da sede društva preseli v Maribor, ki je bil regionalno središèe.45
Za leto 1939 ali 1940 je bilo naèrtovano mno ièno sreèanje pevcev v Mariboru, ki ga je
pripravljal prav Vre e, vendar je uresnièitev onemogoèilo dvoje, politièno preganjanje
Vre eta in prihajajoèa vojna.46 Jurèe Vre e in Makso Pirnik sta v okviru društvenih ciljev
zasnovala prve seminarje za zborovodje ter tako ustolièila njihovo izobra evanje in
spodbujala nova glasbena dela. Kot piše Vre e, je bil glavni predavatelj na seminarjih
Makso Pirnik, ki je »pripravljal zborovodje za sodobne napredne tokove v slovenski
glasbi«, èemur je sledilo, da »se kmalu pojavijo na programih tudi pode elskih
mladinskih zborov nove polifone skladbe Osterca, Pirnika, Cvetka in drugih.«47 V letih
1937 do 1939 so bili izvedeni trije seminarji.48 Dokumentacija o podrobnejših vsebinah ni
znana. Delovanje Društva mladinskih pevovodij je prekinila druga svetovna vojna,
vendar s tem ideje o razvijanju mladinskega zborovstva ni zamrla.
Jurèe Vre e se je kmalu po osvoboditvi naselil v Celju z eljo, da bi obudil gibanje za
razvoj mladinskega petja. Izbor mesta gotovo ni bil nakljuèen, saj je zborovstvo pred
vojno najbolj za ivelo prav v krajih celjskega okro ja. Da bi svoje zamisli la je uresnièil,
se je najprej udele il enomeseènega teèaja za zborovodje v Ljubljani, ki ga je vodil France
Marolt.49 Èeprav kratkotrajno, je izobra evanje rodilo nove sadove in še višje cilje. Vre e
je kmalu po tem napisal svoje poglede na glasbeno vzgojo in izobra evanje ter izpostavil
nujo po sistematièni pevski vzgoji mladine od najzgodnejšega obdobja in po
izobra evanju zborovodij na celoletnih teèajih. S tem spisom, ki ga je predstavil na
sestanku pevovodij celjskega okro ja januarja leta 1946, je postal pravi ideolog
glasbenega izobra evanja v osnovni šoli.50 Iz njegovih zapisov razberemo, da je imel zelo
natanèno predstavo o tem, kakšna je bila izobrazba uèiteljev glasbe, kje so bile
pomanjkljivosti, kakšne cilje so omogoèali uèni naèrti za osnovno šolo in o tem, kaj bi bilo
potrebno spremeniti, da bi tako uèitelji zborovodje kot mladi pevci dosegli èim boljše
rezultate in poustvarjali na najvišjem mo nem nivoju. Zagovarjal je tezo, da naj se v vsaki
44 NUK, Glasbena zbirka. Mapa Jurèe Vre e.
45 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis. Glej tipkopis Jurèeta Vre eta o delovanju Maksa Pirnika.
46 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis (rokopisno gradivo). Prim. tudi Vre etove izjave v èlanku:
Peter Kavalar, »Ljubezen iz mladih grl«, Nedeljski dnevnik, 12. 6. 1983, 17.
47 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis. Glej tipkopis Jurèeva Vre eta o delovanju Maksa Pirnika.
Prim. tudi Makso Pirnik, »Mladinska glasbena kultura od leta 1918-1938«, 136–39.
48 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis (tipkopis).
49 Zapušèina Jurèeta Vre eta, tipkopis z naslovom: »Jurèe Vre e – 60-letnik«. Prim. tudi tipkopis: »Jurèe
Vre e, Pionirski zbori, naèrt dela«, 30. 9. 1947.
50 Zapušèina Jurèeta Vre eta. Tipkopis z naslovom: »Iz uvodnega govora na sestanku pevovodij celjskega
okro ja«, 9. 1. 1946.
111
ki ju je leta 1936 in 1937 izdala jugoslovanska sekcija za sodobno glasbo SIMC (Societe
internationale pour la musique contemporaine).44
Med letoma 1937 in 1940 so na obmoèjih od Celja do Dravograda in do dravsko-ptujskega
polja potekale pevske manifestacije kot majhni festivali veèine takrat delujoèih
mladinskih zborov, ki so se tudi po zaslugi teh prireditev kaj hitro mno ili. Prva takšna
revija je bila avgusta leta 1937 v Slovenskih Konjicah v organizaciji uèitelja in zborovodje
Emila Ulage. V naslednjih letih so bili podobni festivali oziroma pevska sreèanja še na
Ravnah na Koroškem, v Raèah, Šoštanju, Framu in alcu. Do leta 1938 je bilo v društvu
e okrog 60 èlanov, kar je pomenilo, da je zdru evalo zborovodje celotne Štajerske.
Vodstvo se je odloèilo, da sede društva preseli v Maribor, ki je bil regionalno središèe.45
Za leto 1939 ali 1940 je bilo naèrtovano mno ièno sreèanje pevcev v Mariboru, ki ga je
pripravljal prav Vre e, vendar je uresnièitev onemogoèilo dvoje, politièno preganjanje
Vre eta in prihajajoèa vojna.46 Jurèe Vre e in Makso Pirnik sta v okviru društvenih ciljev
zasnovala prve seminarje za zborovodje ter tako ustolièila njihovo izobra evanje in
spodbujala nova glasbena dela. Kot piše Vre e, je bil glavni predavatelj na seminarjih
Makso Pirnik, ki je »pripravljal zborovodje za sodobne napredne tokove v slovenski
glasbi«, èemur je sledilo, da »se kmalu pojavijo na programih tudi pode elskih
mladinskih zborov nove polifone skladbe Osterca, Pirnika, Cvetka in drugih.«47 V letih
1937 do 1939 so bili izvedeni trije seminarji.48 Dokumentacija o podrobnejših vsebinah ni
znana. Delovanje Društva mladinskih pevovodij je prekinila druga svetovna vojna,
vendar s tem ideje o razvijanju mladinskega zborovstva ni zamrla.
Jurèe Vre e se je kmalu po osvoboditvi naselil v Celju z eljo, da bi obudil gibanje za
razvoj mladinskega petja. Izbor mesta gotovo ni bil nakljuèen, saj je zborovstvo pred
vojno najbolj za ivelo prav v krajih celjskega okro ja. Da bi svoje zamisli la je uresnièil,
se je najprej udele il enomeseènega teèaja za zborovodje v Ljubljani, ki ga je vodil France
Marolt.49 Èeprav kratkotrajno, je izobra evanje rodilo nove sadove in še višje cilje. Vre e
je kmalu po tem napisal svoje poglede na glasbeno vzgojo in izobra evanje ter izpostavil
nujo po sistematièni pevski vzgoji mladine od najzgodnejšega obdobja in po
izobra evanju zborovodij na celoletnih teèajih. S tem spisom, ki ga je predstavil na
sestanku pevovodij celjskega okro ja januarja leta 1946, je postal pravi ideolog
glasbenega izobra evanja v osnovni šoli.50 Iz njegovih zapisov razberemo, da je imel zelo
natanèno predstavo o tem, kakšna je bila izobrazba uèiteljev glasbe, kje so bile
pomanjkljivosti, kakšne cilje so omogoèali uèni naèrti za osnovno šolo in o tem, kaj bi bilo
potrebno spremeniti, da bi tako uèitelji zborovodje kot mladi pevci dosegli èim boljše
rezultate in poustvarjali na najvišjem mo nem nivoju. Zagovarjal je tezo, da naj se v vsaki
44 NUK, Glasbena zbirka. Mapa Jurèe Vre e.
45 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis. Glej tipkopis Jurèeta Vre eta o delovanju Maksa Pirnika.
46 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis (rokopisno gradivo). Prim. tudi Vre etove izjave v èlanku:
Peter Kavalar, »Ljubezen iz mladih grl«, Nedeljski dnevnik, 12. 6. 1983, 17.
47 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis. Glej tipkopis Jurèeva Vre eta o delovanju Maksa Pirnika.
Prim. tudi Makso Pirnik, »Mladinska glasbena kultura od leta 1918-1938«, 136–39.
48 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis (tipkopis).
49 Zapušèina Jurèeta Vre eta, tipkopis z naslovom: »Jurèe Vre e – 60-letnik«. Prim. tudi tipkopis: »Jurèe
Vre e, Pionirski zbori, naèrt dela«, 30. 9. 1947.
50 Zapušèina Jurèeta Vre eta. Tipkopis z naslovom: »Iz uvodnega govora na sestanku pevovodij celjskega
okro ja«, 9. 1. 1946.
111
