Page 112 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 112
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
šoli vzpostavijo pogoji za delovanje mladinskega pevskega zbora. Bil je preprièan, da
pesem bogati in vzgaja na najprimernejši naèin.51 Vre etove zamisli so bile posebno med
zborovodji dobro sprejete, kar se je odra alo v seminarjih, ki so postali stalnica
izobra evanja uèiteljev, posledièno pa se je dvigovalo tudi število mladinskih zborov,
med katerimi so številni dosegali zavidljivo raven. Seminarje je zasnoval skupaj s
Francetom Maroltom, na njih sodeloval in jih do leta 1950 tudi vodil.52 Prvi vrhunec
njegovih prizadevanj je bil v mno iènem koncertu mladih pevcev vseh takrat delujoèih
zborov celjskega okro ja, poimenovanem “Praznik mladinske pomladi”. Jurèe Vre e je v
vlogi dirigenta pred Prothasijevim dvorcem v Celju vodil 3000 mladih pevcev.53 S tem
dogodkom je bil ustvarjen I. Mladinski pevski festival. Èeprav se njegovo nadaljevanje ni
odvilo po Vre etovih zamislih in je drugi pevski festival potekal šele leta 1958, je dogodek
trajno zaznamoval zborovodje in pevce. al politiène strukture niso vedno sledile
Vre etovim idejam.54
Leta 1947 so ga kolegi France Marolt, Adolf Gröbming in drugi nagovarjali, naj nadaljuje
z glasbenim izobra evanjem in se vpiše na Akademijo za glasbo, vendar se na
prigovarjanje druge strani, celjskih kulturnikov, za ta korak ni odloèil. Kot pravi sam, je s
svojim entuziazmom nadaljeval, èeprav številnih idej ni mogel uresnièiti tako, kot bi elel
ali takrat, ko se mu je to zdelo potrebno. Še naprej je deloval kot uèitelj, zborovodja
mladinskih in odraslih zborov, mentor zborovodjem ter kot organizator in predavatelj na
zborovodskih seminarjih.55 Do leta 1950 je bil pri vsem skoraj sam, njegova zvesta
sodelavca in somišljenika sta bila Egon Kunej in Boris Ferlinc. Oba sta bila nekoliko
mlajša in prav tako kot Vre e doma iz Šmarij pri Jelšah, zato se jih je prijel vzdevek
»šmarska trojka«.56 Egon Kunej (1912–1996) je bil pri festivalu od samega zaèetka. Dan
pred mno iènim koncertom 29. junija 1946, ki velja za ustanovitev celjskega festivala, je s
svojim mladinskim zborom celjske gimnazije izvedel celoveèerni koncert. Ta zbor je
naslednjo leto preoblikoval v mešani mladinski zbor ter je bil z njim sedemnajst let vzor
številnim zborovodjem in pevcem po Sloveniji in Jugoslaviji, saj je redno koncertiral in se
potrjeval na regijskih in dr avnih tekmovanjih. Kunej je redno predaval na zborovodskih
seminarjih, bil poleg Vre eta med tistimi zagnanci, ki so vztrajali in leta 1958 uspeli z
organizacijo 2. pevskega festivala v Celju, nato pa sodeloval pri njegovi programski in
umetniški rasti. Postal je vreden naslednik Jurèeta Vre eta, za katerim je leta 1965 prevzel
vodenje zborovodskih seminarjev. Vre e je o njem zapisal, da je s svojim znanjem,
zagnanim in ustvarjalnim delom odloèilno vplival na rast slovenskega zborovstva –
predvsem mladinskega.57 Vre e je zelo cenil tudi svojega drugega sodelavca Borisa
Ferlinca (1913–1986), ki je bil tako kot Vre e in Kunej vsestranski glasbenik in predan
zborovodja. Po vojnem ujetništvu je najprej slu boval v Rogaški Slatini, kjer je leta 1946
organiziral revijo mladinskih zborov šmarskega okraja in nato z zdru enim zborom, ki je
51 Prav tam.
52 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis. Prim tudi: Jurèe Vre e, »Razvoj in rast Mladinskega
pevskega festivala v Celju«, Celjski zbornik 1965, Celje: Kulturna skupnost, 437.
53 Jurèe Vre e, »Razvoj in rast Mladinskega pevskega festivala v Celju«, 437.
54 Prav tam.
55 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa: ivljenjepis.
56 Zapušèina Jurèeta Vre eta, tipkopis z naslovom: »Boris Ferlinc«.
57 Zapušèina Jurèeta Vre eta, tipkopis z naslovom: »Egon Kunej – sedemdesetletnik«. Prim. tudi Kunej,
Egon, Celjskozasavski.si: www.celjskozasavski.si/osebe/kunej-egon/279/ (dostopno 29. 12. 2017).
112
šoli vzpostavijo pogoji za delovanje mladinskega pevskega zbora. Bil je preprièan, da
pesem bogati in vzgaja na najprimernejši naèin.51 Vre etove zamisli so bile posebno med
zborovodji dobro sprejete, kar se je odra alo v seminarjih, ki so postali stalnica
izobra evanja uèiteljev, posledièno pa se je dvigovalo tudi število mladinskih zborov,
med katerimi so številni dosegali zavidljivo raven. Seminarje je zasnoval skupaj s
Francetom Maroltom, na njih sodeloval in jih do leta 1950 tudi vodil.52 Prvi vrhunec
njegovih prizadevanj je bil v mno iènem koncertu mladih pevcev vseh takrat delujoèih
zborov celjskega okro ja, poimenovanem “Praznik mladinske pomladi”. Jurèe Vre e je v
vlogi dirigenta pred Prothasijevim dvorcem v Celju vodil 3000 mladih pevcev.53 S tem
dogodkom je bil ustvarjen I. Mladinski pevski festival. Èeprav se njegovo nadaljevanje ni
odvilo po Vre etovih zamislih in je drugi pevski festival potekal šele leta 1958, je dogodek
trajno zaznamoval zborovodje in pevce. al politiène strukture niso vedno sledile
Vre etovim idejam.54
Leta 1947 so ga kolegi France Marolt, Adolf Gröbming in drugi nagovarjali, naj nadaljuje
z glasbenim izobra evanjem in se vpiše na Akademijo za glasbo, vendar se na
prigovarjanje druge strani, celjskih kulturnikov, za ta korak ni odloèil. Kot pravi sam, je s
svojim entuziazmom nadaljeval, èeprav številnih idej ni mogel uresnièiti tako, kot bi elel
ali takrat, ko se mu je to zdelo potrebno. Še naprej je deloval kot uèitelj, zborovodja
mladinskih in odraslih zborov, mentor zborovodjem ter kot organizator in predavatelj na
zborovodskih seminarjih.55 Do leta 1950 je bil pri vsem skoraj sam, njegova zvesta
sodelavca in somišljenika sta bila Egon Kunej in Boris Ferlinc. Oba sta bila nekoliko
mlajša in prav tako kot Vre e doma iz Šmarij pri Jelšah, zato se jih je prijel vzdevek
»šmarska trojka«.56 Egon Kunej (1912–1996) je bil pri festivalu od samega zaèetka. Dan
pred mno iènim koncertom 29. junija 1946, ki velja za ustanovitev celjskega festivala, je s
svojim mladinskim zborom celjske gimnazije izvedel celoveèerni koncert. Ta zbor je
naslednjo leto preoblikoval v mešani mladinski zbor ter je bil z njim sedemnajst let vzor
številnim zborovodjem in pevcem po Sloveniji in Jugoslaviji, saj je redno koncertiral in se
potrjeval na regijskih in dr avnih tekmovanjih. Kunej je redno predaval na zborovodskih
seminarjih, bil poleg Vre eta med tistimi zagnanci, ki so vztrajali in leta 1958 uspeli z
organizacijo 2. pevskega festivala v Celju, nato pa sodeloval pri njegovi programski in
umetniški rasti. Postal je vreden naslednik Jurèeta Vre eta, za katerim je leta 1965 prevzel
vodenje zborovodskih seminarjev. Vre e je o njem zapisal, da je s svojim znanjem,
zagnanim in ustvarjalnim delom odloèilno vplival na rast slovenskega zborovstva –
predvsem mladinskega.57 Vre e je zelo cenil tudi svojega drugega sodelavca Borisa
Ferlinca (1913–1986), ki je bil tako kot Vre e in Kunej vsestranski glasbenik in predan
zborovodja. Po vojnem ujetništvu je najprej slu boval v Rogaški Slatini, kjer je leta 1946
organiziral revijo mladinskih zborov šmarskega okraja in nato z zdru enim zborom, ki je
51 Prav tam.
52 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis. Prim tudi: Jurèe Vre e, »Razvoj in rast Mladinskega
pevskega festivala v Celju«, Celjski zbornik 1965, Celje: Kulturna skupnost, 437.
53 Jurèe Vre e, »Razvoj in rast Mladinskega pevskega festivala v Celju«, 437.
54 Prav tam.
55 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa: ivljenjepis.
56 Zapušèina Jurèeta Vre eta, tipkopis z naslovom: »Boris Ferlinc«.
57 Zapušèina Jurèeta Vre eta, tipkopis z naslovom: »Egon Kunej – sedemdesetletnik«. Prim. tudi Kunej,
Egon, Celjskozasavski.si: www.celjskozasavski.si/osebe/kunej-egon/279/ (dostopno 29. 12. 2017).
112
