Page 109 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 109
Darja Koter, VPLIV JURÈETA VRE ETA NA RAZVOJ MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ...
vojno. Leta 1937 je na primer nastopil skupaj z Uèiteljski pevskim zborom Emil Adamiè,
in sicer na koncertu, posveèenem leta 1936 preminulemu skladatelju in velikemu
podporniku odraslih in mladinskih zborov. Èe je Vre e sprva še posegal po bolj
tradicionalni literaturi, kot so bile pesmarice Hinka Druzovièa in Cirila Preglja, je z leti
poustvarjal takrat najsodobnejša dela za mladinske zbore, objavljene v Kumarjevi zbirki
iz leta 1924 in reviji Grlica, ki je v letih 1933/35 izhajala v Zagrebu in prinašala
najnovejše skladbe jugoslovanskih skladateljev.33 Gojil je predvsem triglasno petje, s
èimer je postavljal nove standarde mladinski zborovski poustvarjalnosti in nastajajoèi
literaturi zanjo. Kot topel in iskren èlovek si je pridobil zaupanje mladine in postal zelo
priljubljen uèitelj.34 Z dose enim je bil cenjen tudi med slovenskimi skladatelji, ki jih je
nagovarjal k ustvarjanju novih, kompozicijsko in vsebinsko sodobnih del in bil pri tem
uspešen. Kot pravi Radovan Gobec, je tudi sam ustvarjal na Vre etovo pobudo in dodaja,
da je prav on kot prvi izvedel njegovi spevoigri Pomladne cvetke in V bratskem objemu
(1929 in 1930).35
Jurèe Vre e pa ni bil samo uèitelj, v Šoštanju je postal tudi vsestranski kulturni delavec.
Kot bistroumen in socialno usmerjen se je zavedal grenkob svojega èasa in se zavzemal za
pravice šibkejših in enakopravnost ter postal privr enec komunistiènih idej, ki so bile v
Šoštanju od sredine 30. let posebno zaznavne med uèiteljstvom. Oblasti so tamkajšnje
simpatizerje komunizma preganjale in si prizadevale, da skupino razbijejo, pri èemer so se
pogosto poslu evale premestitev na drugo, obièajno degradirano delovno mesto, kjer ni
bilo tovrstnega politiènega delovanja. Jurèe Vre e je v Šoštanju vodil tudi delavski pevski
zbor »Ivan Cankar«, ki je bil s strani oblasti veèkrat razpušèen in so ga pevci vedno znova
obudili, a pod drugim imenom, »Vzajemnost« in nato »Solidarnost«. Zbor so sestavljali
delavci in rudarji, ki so se udele evali tako imenovanih »slovenskih veèerov«, ki jih je
Jurèe Vre e organiziral skupaj z naprednim levièarjem, uèiteljem Martinom Mencljem in
levièarskimi šoštanjskimi dijaki, kot so bili Karel Destovnik, Biba Röck, Bo o in Dušan
Mravljak idr. V okviru teh veèerov so uprizorili Cankarjevega Hlapca Jerneja, ki ga je
Vre e re iral kljub uradni prepovedi. Niè manj protizakonito ni bilo delovanje èitalnice, ki
jo je prav tako vodil Vre e, in je obsegala aktualno socialistièno periodiko.36 Kot pravi, so
mu bili oro niki kot osumljenemu komunistiènega delovanja neprestano za petami in mu
grozili,37 vendar se je kazni za svoje prikrito delovanje dolgo izmikal. Leta 1940 pa je
prejel prièakovani dekret in bil premešèen v zelo odmaknjeno okolje, v osnovno šolo
Peèice na Bizeljskem. Premestitev bi gotovo do ivel e precej prej, èe ga ne bi prikrito
šèitil dobrotni stric, ki sicer neèakovih politiènih dejanj ni odobraval. Dolga leta sta bila
zaradi tega celo sprta in nista govorila, kar je Vre e kasneje odkrito ob aloval.38 S
33 Grlica, revijalna zbirke mladinske muzike, ki sta jo urejala Sreèko Kumar in Ivan Grbec, je vsebovala
skladbe aktualnih slovenskih in jugoslovanskih skladateljev.
34 Prim. prièevanje Vre etove nekdanje uèenke Olge Vrabiè, v: Dragica var, »Celjski zborovodski
seminarji v organizaciji Jureta Vre eta«, 300, op. 12.
35 Radovan Gobec, »Delo Jurèeta Vre eta«, Grlica, l. 28 (1987), 2–4.
36 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis (tipkopis, brez paginacije).
37 Dopis naèelniku prosvetnega oddelka Kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani o
delovanju komunistov v Šoštanju z dne 5. 11. 1938. Med omenjenimi, ki »posebno med poèitnicami, ko so
tam na poèitnicah razni študenti, dru ba mladih intelektov vrši komunistièno propagando, vendar na
naèin, da se jim ne more prav do ivega«, sta uèitelja Mancej Martin in Jurij Vre e. Kopija dopisa v
Zapušèini Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis.
38 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis. Prim. tudi Marlen Premšak, »Pesem – radost in moè«, 22.
109
vojno. Leta 1937 je na primer nastopil skupaj z Uèiteljski pevskim zborom Emil Adamiè,
in sicer na koncertu, posveèenem leta 1936 preminulemu skladatelju in velikemu
podporniku odraslih in mladinskih zborov. Èe je Vre e sprva še posegal po bolj
tradicionalni literaturi, kot so bile pesmarice Hinka Druzovièa in Cirila Preglja, je z leti
poustvarjal takrat najsodobnejša dela za mladinske zbore, objavljene v Kumarjevi zbirki
iz leta 1924 in reviji Grlica, ki je v letih 1933/35 izhajala v Zagrebu in prinašala
najnovejše skladbe jugoslovanskih skladateljev.33 Gojil je predvsem triglasno petje, s
èimer je postavljal nove standarde mladinski zborovski poustvarjalnosti in nastajajoèi
literaturi zanjo. Kot topel in iskren èlovek si je pridobil zaupanje mladine in postal zelo
priljubljen uèitelj.34 Z dose enim je bil cenjen tudi med slovenskimi skladatelji, ki jih je
nagovarjal k ustvarjanju novih, kompozicijsko in vsebinsko sodobnih del in bil pri tem
uspešen. Kot pravi Radovan Gobec, je tudi sam ustvarjal na Vre etovo pobudo in dodaja,
da je prav on kot prvi izvedel njegovi spevoigri Pomladne cvetke in V bratskem objemu
(1929 in 1930).35
Jurèe Vre e pa ni bil samo uèitelj, v Šoštanju je postal tudi vsestranski kulturni delavec.
Kot bistroumen in socialno usmerjen se je zavedal grenkob svojega èasa in se zavzemal za
pravice šibkejših in enakopravnost ter postal privr enec komunistiènih idej, ki so bile v
Šoštanju od sredine 30. let posebno zaznavne med uèiteljstvom. Oblasti so tamkajšnje
simpatizerje komunizma preganjale in si prizadevale, da skupino razbijejo, pri èemer so se
pogosto poslu evale premestitev na drugo, obièajno degradirano delovno mesto, kjer ni
bilo tovrstnega politiènega delovanja. Jurèe Vre e je v Šoštanju vodil tudi delavski pevski
zbor »Ivan Cankar«, ki je bil s strani oblasti veèkrat razpušèen in so ga pevci vedno znova
obudili, a pod drugim imenom, »Vzajemnost« in nato »Solidarnost«. Zbor so sestavljali
delavci in rudarji, ki so se udele evali tako imenovanih »slovenskih veèerov«, ki jih je
Jurèe Vre e organiziral skupaj z naprednim levièarjem, uèiteljem Martinom Mencljem in
levièarskimi šoštanjskimi dijaki, kot so bili Karel Destovnik, Biba Röck, Bo o in Dušan
Mravljak idr. V okviru teh veèerov so uprizorili Cankarjevega Hlapca Jerneja, ki ga je
Vre e re iral kljub uradni prepovedi. Niè manj protizakonito ni bilo delovanje èitalnice, ki
jo je prav tako vodil Vre e, in je obsegala aktualno socialistièno periodiko.36 Kot pravi, so
mu bili oro niki kot osumljenemu komunistiènega delovanja neprestano za petami in mu
grozili,37 vendar se je kazni za svoje prikrito delovanje dolgo izmikal. Leta 1940 pa je
prejel prièakovani dekret in bil premešèen v zelo odmaknjeno okolje, v osnovno šolo
Peèice na Bizeljskem. Premestitev bi gotovo do ivel e precej prej, èe ga ne bi prikrito
šèitil dobrotni stric, ki sicer neèakovih politiènih dejanj ni odobraval. Dolga leta sta bila
zaradi tega celo sprta in nista govorila, kar je Vre e kasneje odkrito ob aloval.38 S
33 Grlica, revijalna zbirke mladinske muzike, ki sta jo urejala Sreèko Kumar in Ivan Grbec, je vsebovala
skladbe aktualnih slovenskih in jugoslovanskih skladateljev.
34 Prim. prièevanje Vre etove nekdanje uèenke Olge Vrabiè, v: Dragica var, »Celjski zborovodski
seminarji v organizaciji Jureta Vre eta«, 300, op. 12.
35 Radovan Gobec, »Delo Jurèeta Vre eta«, Grlica, l. 28 (1987), 2–4.
36 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis (tipkopis, brez paginacije).
37 Dopis naèelniku prosvetnega oddelka Kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani o
delovanju komunistov v Šoštanju z dne 5. 11. 1938. Med omenjenimi, ki »posebno med poèitnicami, ko so
tam na poèitnicah razni študenti, dru ba mladih intelektov vrši komunistièno propagando, vendar na
naèin, da se jim ne more prav do ivega«, sta uèitelja Mancej Martin in Jurij Vre e. Kopija dopisa v
Zapušèini Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis.
38 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis. Prim. tudi Marlen Premšak, »Pesem – radost in moè«, 22.
109
