Page 106 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 106
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
uèenci.«14 Kot pravi, je bilo zborovsko petje njegovo poslanstvo, ki se mu je posvetil takoj
ob nastopu delovnega mesta.15 Prvo leto je pouèeval peti in šesti razred in e decembra za
prvo šolsko proslavo z zborom obeh razredov pripravil veè triglasnih pesmic, kar je bilo za
tamkajšnje okolje nekaj povsem novega.16 Pa tudi sicer velja, da so triglasno petje gojili le
redki uèitelji šolskega petja. Vre e je v Šoštanju ustanovil tudi mešani pevski zbor in z
njim prviè nastopil e maja leta 1927. Kot pravi, je bil ta nastop za Šoštanj pravi
dogodek.17 Nadaljnji razmah Vre etovih hotenj se je nato za eno leto ustavil, ker je bil
vpoklican k vojakom. To pa ni pomenilo popolne prekinitve njegovega glasbenega
delovanja, saj je v ljubljanski kasarni, kamor je bil namešèen, ustanovil zbor, s katerim je
izvajal izkljuèno slovenske pesmi. Tako naj bi bilo tudi po tem, ko je bil z enoto
premešèen v Osijek. Zavedal se je moèi slovenske pesmi in bil preprièan, da je krepila
»napredno slovensko misel«.18 Ker je z vojaki pogosto izvajal pesem Vinka Vodopivca
abe, je dobil vzdevek aba.19 Medtem ko je slu il vojaški rok, ga je v Šoštanju iskal
nekdanji uèitelj Druzoviè, ki mu je prišel ponudit štipendijo za dvoletno izobra evanje
pevovodij v Beogradu.20 Èeprav Vre e ponujene mo nosti ni mogel sprejeti, je
Druzovièeva gesta lep dokaz, kako ga je cenil in v njem videl perspektivnega glasbenika.
Vre e se za zborovodjo po konèanem uèiteljišèu ni veè formalno izobra eval in ni
študijsko obiskoval velikih evropskih glasbenih sredin, da bi se pobli e sreèeval z
metodiko zborovskega petja in drugimi vešèinami, kot je to znaèilno za njegovega kolega
Avgusta Šuligoja.21 To pa ne pomeni, da se ni zanimal za glasbeni napredek razvitejših
sredin. Zagotovo je dobro poznal vse pomembne akterje, ki so spodbujali zborovsko petje
odraslih in mladinskih skupin ter izobra evanje zborovodij, kot sta bila vseslovenski
Uèiteljski pevski zbor pod vodstvom Sreèka Kumarja (ustanovljen 1925) in Akademski
pevski zbor, ki ga je leta 1926 ustanovil France Marolt. Kumar in Adamiè sta premišljeno
zasnovala veèdnevne pevske teèaje in skupne vaje, kjer so se pevci izobra evali v vokalni
tehniki, glasbeni teoriji in dirigentski tehniki, kar je bistveno pripomoglo k višji
poustvarjalni ravni odraslih in mladinskih zborov. Ta model je Vre e gotovo poznal, saj
ga je v nekoliko spremenjeni obliki uvedel v seminarje za èlane Društva mladinskih
pevovodij.
14 Prav tam.
15 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa: ivljenjepis (brez datacije).
16 Dragica var, »Jurèe Vre e 75 – letnik«, 9.
17 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa: ivljenjepis (rokopis, brez datacije).
18 Js, »Ko pesem postane ivljenjsko delo«, Delavska enotnost, 4. 6. 1977, 5.
19 Dragica var, »Celjski zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vre eta«, 278.
20 Prav tam.
21 Jo e Skrinar, Trboveljski slavèek od srca k srcu, Trbovlje: Mešani zbor Slavèek, 1971, 10; prim. tudi
Avgust Šuligoj, Slovenska biografija: www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi676794/ (dostopno 12. 12.
2017).
106
uèenci.«14 Kot pravi, je bilo zborovsko petje njegovo poslanstvo, ki se mu je posvetil takoj
ob nastopu delovnega mesta.15 Prvo leto je pouèeval peti in šesti razred in e decembra za
prvo šolsko proslavo z zborom obeh razredov pripravil veè triglasnih pesmic, kar je bilo za
tamkajšnje okolje nekaj povsem novega.16 Pa tudi sicer velja, da so triglasno petje gojili le
redki uèitelji šolskega petja. Vre e je v Šoštanju ustanovil tudi mešani pevski zbor in z
njim prviè nastopil e maja leta 1927. Kot pravi, je bil ta nastop za Šoštanj pravi
dogodek.17 Nadaljnji razmah Vre etovih hotenj se je nato za eno leto ustavil, ker je bil
vpoklican k vojakom. To pa ni pomenilo popolne prekinitve njegovega glasbenega
delovanja, saj je v ljubljanski kasarni, kamor je bil namešèen, ustanovil zbor, s katerim je
izvajal izkljuèno slovenske pesmi. Tako naj bi bilo tudi po tem, ko je bil z enoto
premešèen v Osijek. Zavedal se je moèi slovenske pesmi in bil preprièan, da je krepila
»napredno slovensko misel«.18 Ker je z vojaki pogosto izvajal pesem Vinka Vodopivca
abe, je dobil vzdevek aba.19 Medtem ko je slu il vojaški rok, ga je v Šoštanju iskal
nekdanji uèitelj Druzoviè, ki mu je prišel ponudit štipendijo za dvoletno izobra evanje
pevovodij v Beogradu.20 Èeprav Vre e ponujene mo nosti ni mogel sprejeti, je
Druzovièeva gesta lep dokaz, kako ga je cenil in v njem videl perspektivnega glasbenika.
Vre e se za zborovodjo po konèanem uèiteljišèu ni veè formalno izobra eval in ni
študijsko obiskoval velikih evropskih glasbenih sredin, da bi se pobli e sreèeval z
metodiko zborovskega petja in drugimi vešèinami, kot je to znaèilno za njegovega kolega
Avgusta Šuligoja.21 To pa ne pomeni, da se ni zanimal za glasbeni napredek razvitejših
sredin. Zagotovo je dobro poznal vse pomembne akterje, ki so spodbujali zborovsko petje
odraslih in mladinskih skupin ter izobra evanje zborovodij, kot sta bila vseslovenski
Uèiteljski pevski zbor pod vodstvom Sreèka Kumarja (ustanovljen 1925) in Akademski
pevski zbor, ki ga je leta 1926 ustanovil France Marolt. Kumar in Adamiè sta premišljeno
zasnovala veèdnevne pevske teèaje in skupne vaje, kjer so se pevci izobra evali v vokalni
tehniki, glasbeni teoriji in dirigentski tehniki, kar je bistveno pripomoglo k višji
poustvarjalni ravni odraslih in mladinskih zborov. Ta model je Vre e gotovo poznal, saj
ga je v nekoliko spremenjeni obliki uvedel v seminarje za èlane Društva mladinskih
pevovodij.
14 Prav tam.
15 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa: ivljenjepis (brez datacije).
16 Dragica var, »Jurèe Vre e 75 – letnik«, 9.
17 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa: ivljenjepis (rokopis, brez datacije).
18 Js, »Ko pesem postane ivljenjsko delo«, Delavska enotnost, 4. 6. 1977, 5.
19 Dragica var, »Celjski zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vre eta«, 278.
20 Prav tam.
21 Jo e Skrinar, Trboveljski slavèek od srca k srcu, Trbovlje: Mešani zbor Slavèek, 1971, 10; prim. tudi
Avgust Šuligoj, Slovenska biografija: www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi676794/ (dostopno 12. 12.
2017).
106
