Page 105 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 105
Darja Koter, VPLIV JURÈETA VRE ETA NA RAZVOJ MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ...
matice, in sicer k violini v razred Hinka Druzovièa, sam pa ga je pouèeval harmonij.
Gimnazijsko poslopje je stalo v neposredni bli ini Dr avnega moškega uèiteljišèa, od
koder je Jurèe pogosto slišal glasbo in se tako ogrel za uèiteljski poklic. Zadnjo besedo pri
izbiri je sicer imel njegov dobrotnik, ki pa ga je razumel in podpiral.6 Leta 1922 se je
vpisal na Dr avno moško uèiteljišèe, kjer sta v tem èasu pouèevala dva v glasbi dobro
podkovana in vplivna uèitelja, Hinko Druzoviè (1873–1959) in Emerik Beran
(1868–1940). Prvi je bil vsestranski glasbenik, pedagog, priznan metodik in publicist
glasbenopedagoške literature, instrumentalist in ne nazadnje zborovodja. Na dijake
uèiteljišèa je imel velik in dober vpliv, saj jih je spodbujal h glasbeni izobrazbi ter jih
vkljuèeval v šolske in odrasle zbore tedanjega Maribora. Vzgojil je celo vrsto uèiteljev, ki
so se kasneje posvetili glasbi in postali vodilni zborovodje, kot so bili Radovan Gobec,
Jurèe Vre e, Makso Pirnik, Emil Ulaga, Jo e Zorn, Dragotin Cvetko idr. Nekateri med
njimi so bili kasneje ustanovitelji Društva mladinskih pevovodij, ki je za ivelo leta 1937 v
Slovenskih Konjicah in ga pojmujemo kot zibelko razvoja mladinskega zborovstva na
širšem Štajerskem.7 Najbolj nadarjeni dijaki in tisti, ki so bili eljni novih izkušenj, so se
e v èasu šolanja preizkusili kot vodje šolskega zbora ali pevskih skupin. Tako je tudi
Vre e kot zborovodja s šolskim zborom nastopil e v tretjem letniku in imel svojo dijaško
pevsko skupino – fantovski oktet.8 V kasnejših letih je veèkrat poudaril, da je e kot dijak
sanjal, da bi pomagal zagnati razvoj mladinskega zborovskega petja na osnovnih šolah in
izjavil: »Te ko sem èakal e kot uèiteljišènik, da bi prišel ven, med narod, da bi med
narodom in z narodom pel.«9 O Druzovièevem vplivu prièa tudi dejstvo, da je Jurèe pod
njegovim mentorstvom e v drugem letniku z dijaki pripravil takrat priljubljeno spevoigro
Vinka Vodopivca Kovaèev študent in jo izvedel v Šmarju.10 S tem se je zapisal še
amaterski gledališki dejavnosti, ki se ji je posveèal tudi kasneje kot uèitelj v Šoštanju.
Zborovske izkušnje si je pridobival tudi izven uèiteljišèa. Zadnji dve leti je bil èlan
pevskega zbora mariborske Glasbene matice, ki je imel odliène zborovodje, kot sta bila
Fran Topiè in Josip Hladek- Bohinjski in sta se dokazala z velikimi vokalnimi in
vokalno-instrumentalnimi koncerti.11 Med odliène glasbene pedagoge je sodil tudi Emerik
Beran, ki je Vre eta pouèeval klavir in violino.12
Jurèe Vre e – zborovodja in dru beno anga iran glasbenik v Šoštanju
Vre e je zaèel pouèevati jeseni leta 1926. Prvo delovno mesto je dobil na osnovni šoli v
Šoštanju, kot pravi, po posredovanju strica Janeza, ki je poskrbel, da mu ni bilo treba v
kakšno oddaljeno mesto.13 To je bil namreè èas, ko so uèitelji za delovna mesta prejemali
dekrete, obièajno daleè od domaèe sredine. Vre e se je svojega poklica odkrito veselil in
se mu popolnoma predal. Nekoè je povedal: »Z muziko, s pesmijo sem prvikrat stopil v
razred. In otroci so zaèutili, da nas ve e globoka vez, da nisem samo uèitelj in ne oni samo
6 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis (tipkopis z dnem 19. 5. 1986).
7 Na pomen tega društva je širšo javnost med prvimi opozoril Makso Pirnik v prispevku: »Mladinska
glasbena kultura od leta 1918. do 1938.« Popotnik. Èasopis za sodobno pedagogiko, l. LX (1938/39), 137.
8 Dragica var, »Celjski zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vre eta«, 278.
9 Prav tam.
10 Prav tam.
11 Dragan Potoènik, »Pevska društva v Mariboru«, 83–84.
12 Prim. Dragica var, »Celjski zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vre eta«, 278.
13 Marlen Premšak, »Pesem – radost in moè«, 7D, 19.5.1977, 22.
105
matice, in sicer k violini v razred Hinka Druzovièa, sam pa ga je pouèeval harmonij.
Gimnazijsko poslopje je stalo v neposredni bli ini Dr avnega moškega uèiteljišèa, od
koder je Jurèe pogosto slišal glasbo in se tako ogrel za uèiteljski poklic. Zadnjo besedo pri
izbiri je sicer imel njegov dobrotnik, ki pa ga je razumel in podpiral.6 Leta 1922 se je
vpisal na Dr avno moško uèiteljišèe, kjer sta v tem èasu pouèevala dva v glasbi dobro
podkovana in vplivna uèitelja, Hinko Druzoviè (1873–1959) in Emerik Beran
(1868–1940). Prvi je bil vsestranski glasbenik, pedagog, priznan metodik in publicist
glasbenopedagoške literature, instrumentalist in ne nazadnje zborovodja. Na dijake
uèiteljišèa je imel velik in dober vpliv, saj jih je spodbujal h glasbeni izobrazbi ter jih
vkljuèeval v šolske in odrasle zbore tedanjega Maribora. Vzgojil je celo vrsto uèiteljev, ki
so se kasneje posvetili glasbi in postali vodilni zborovodje, kot so bili Radovan Gobec,
Jurèe Vre e, Makso Pirnik, Emil Ulaga, Jo e Zorn, Dragotin Cvetko idr. Nekateri med
njimi so bili kasneje ustanovitelji Društva mladinskih pevovodij, ki je za ivelo leta 1937 v
Slovenskih Konjicah in ga pojmujemo kot zibelko razvoja mladinskega zborovstva na
širšem Štajerskem.7 Najbolj nadarjeni dijaki in tisti, ki so bili eljni novih izkušenj, so se
e v èasu šolanja preizkusili kot vodje šolskega zbora ali pevskih skupin. Tako je tudi
Vre e kot zborovodja s šolskim zborom nastopil e v tretjem letniku in imel svojo dijaško
pevsko skupino – fantovski oktet.8 V kasnejših letih je veèkrat poudaril, da je e kot dijak
sanjal, da bi pomagal zagnati razvoj mladinskega zborovskega petja na osnovnih šolah in
izjavil: »Te ko sem èakal e kot uèiteljišènik, da bi prišel ven, med narod, da bi med
narodom in z narodom pel.«9 O Druzovièevem vplivu prièa tudi dejstvo, da je Jurèe pod
njegovim mentorstvom e v drugem letniku z dijaki pripravil takrat priljubljeno spevoigro
Vinka Vodopivca Kovaèev študent in jo izvedel v Šmarju.10 S tem se je zapisal še
amaterski gledališki dejavnosti, ki se ji je posveèal tudi kasneje kot uèitelj v Šoštanju.
Zborovske izkušnje si je pridobival tudi izven uèiteljišèa. Zadnji dve leti je bil èlan
pevskega zbora mariborske Glasbene matice, ki je imel odliène zborovodje, kot sta bila
Fran Topiè in Josip Hladek- Bohinjski in sta se dokazala z velikimi vokalnimi in
vokalno-instrumentalnimi koncerti.11 Med odliène glasbene pedagoge je sodil tudi Emerik
Beran, ki je Vre eta pouèeval klavir in violino.12
Jurèe Vre e – zborovodja in dru beno anga iran glasbenik v Šoštanju
Vre e je zaèel pouèevati jeseni leta 1926. Prvo delovno mesto je dobil na osnovni šoli v
Šoštanju, kot pravi, po posredovanju strica Janeza, ki je poskrbel, da mu ni bilo treba v
kakšno oddaljeno mesto.13 To je bil namreè èas, ko so uèitelji za delovna mesta prejemali
dekrete, obièajno daleè od domaèe sredine. Vre e se je svojega poklica odkrito veselil in
se mu popolnoma predal. Nekoè je povedal: »Z muziko, s pesmijo sem prvikrat stopil v
razred. In otroci so zaèutili, da nas ve e globoka vez, da nisem samo uèitelj in ne oni samo
6 Zapušèina Jurèeta Vre eta, mapa ivljenjepis (tipkopis z dnem 19. 5. 1986).
7 Na pomen tega društva je širšo javnost med prvimi opozoril Makso Pirnik v prispevku: »Mladinska
glasbena kultura od leta 1918. do 1938.« Popotnik. Èasopis za sodobno pedagogiko, l. LX (1938/39), 137.
8 Dragica var, »Celjski zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vre eta«, 278.
9 Prav tam.
10 Prav tam.
11 Dragan Potoènik, »Pevska društva v Mariboru«, 83–84.
12 Prim. Dragica var, »Celjski zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vre eta«, 278.
13 Marlen Premšak, »Pesem – radost in moè«, 7D, 19.5.1977, 22.
105
